Sobota, 22. Jun. 2024

Svetovna zdravstvena organizacija / WHO je posebna agencija Združenih narodov, katere vloga postaja zaskrbljujoča, kar utemeljujemo v nadaljevanju.

POBUDA

Svetovna zdravstvena organizacija / WHO je posebna agencija Združenih narodov, katere vloga postaja zaskrbljujoča, kar utemeljujemo v nadaljevanju.

V nasprotju s pričakovanim večinskim financiranjem držav članic, predstavlja več kot 80 % sredstev WHO zasebni kapital, ki tudi narekuje porabo. Med največjimi donatorji so farmacevtske družbe in GAVI, mednarodna aliansa za izboljšanje dostopa do cepljenja, ustanovljena leta 2000.

Skladno s pogojevanjem financiranja je tudi razumeti sporno ravnanje med minulo epidemijo, v kateri je WHO promovirala cepljenje z nepreverjenimi cepivi, zatirala druge možnosti zdravljenja, ki so se izkazale za učinkovite in sprovajala doktrino samo s cepljenjem pridobljene imunosti. Države so se tega večinoma držale, tako v Sloveniji preboleli niso mogli pridobiti potrdila PCT (prebolel, cepljen, testiran), temveč so jih silili v cepljenje, o čemer smo nedavno lahko brali tudi v časopisu DELO.

24. maja 2022 so bili na 75. skupščini WHO predloženi amandmaji na Mednarodni zdravstveni pravilnik (International Health Regulations, IHR), skupaj 300 amandmajev. Kljub temu, da bi morala po pravilih javna razprava trajati 4 mesece, so amandmaje le tri dni kasneje sprejeli. Predvideno je, da bodo začeli veljati s tihim privoljenjem držav članic (silent consent), kdaj točno pa ni povsem jasno.

Mednarodna zdravstvena pravila (IHR, 1969) so operativni instrument mednarodnega delovanja in pooblastil WHO in se od leta 2005 rapidno spreminjajo v tako velikem obsegu, da je preglednost praktično nemogoča.

2005 se je spremenila definicija pandemije, tako za razglasitev svetovne pandemije ni več potrebna izpolnitev pogoja smrtnosti; dovolj je, da se bolezen širi po svetu.

2014 so pravila drugič spreminjali in generalni direktor WHO je dobil izjemno široka pooblastila o prodaji cepiv itd. (dotlej je bila potrebna odobritev strokovnega organa WHO).

Lani 27. maja so torej pravila tretjič spremenili, zaskrbljujoča pa je zlasti intenca, da naj bi bila priporočila WHO v prihodnje obvezna. Prav tako zaskrbljujoč je predlog, da bi lahko svetovno pandemijo razglasili že na osnovi predvidevanja možne pandemije. To možnost naj bi omogočala nova zdravstvena doktrina »Eno zdravje« (One Health), ki združuje zdravje ljudi, živali in narave, kar je popolnoma nestrokovno in negira vsa dosedanja prizadevanja za preprečevanje najbolj razširjenih in smrtnih kroničnih bolezni na svetu, to pa so: rak, srčno-žilne bolezni, diabetes in KOPB.

Velik obseg in vse hitrejši tempo spreminjanja Mednarodnih zdravstvenih pravil, ko države članice praktično nimajo več možnosti razprave in dajanja pripomb nas mora navdajati s skrbjo.

Zato predlagamo, da Slovenija zadrži uveljavitev lani sprejetih amandmajev že zaradi formalnih razlogov in sicer neupoštevanja običajnega roka za sprejem le-teh. V tem primeru bo dovolj časa, da se ustrezno preuči vse možne implikacije uveljavitve amandmajev, kar je v nacionalnem interesu držav članic.

Veseli bi bili tudi odgovora Ministrstva za zdravje R. Slovenije, kdaj so dobili mandat za sprejem amandmajev in kdaj točno naj bi stopili v veljavo.

Darja Lovšin, politologinja
Peter Abram, kipar
Branko Gradišnik, pisatelj
dr. Gorazd Kocijančič, filozof
Živan Krevel, dr. med., univ.dipl. biol.
mag. Vladimir Pirnat, dr. med.
Srečko Šorli, raziskovalec
Esmeralda Vidmar, univ. dipl.teol.
Ira Zorko, arhitekt
Maja Zakotnik, raziskovalka