Ponedeljek, 17. Mar. 2025

Dr. Richard Hobday, mednarodno priznani raziskovalec, je napisal knjigo Sonce zdravi, v kateri odstira nekoliko drugačen pogled na sončenje, kot smo ga vajeni. V članku podajamo nekaj njenih ključnih točk.

Čeprav prekomerno sončenje, zaradi katerega se lahko pojavijo tudi opekline, seveda prinaša določena tveganja, je po drugi strani redno zmerno sončenje ključnega pomena za ohranjanje zdravja, dobro pa se obnese tudi pri zdravljenju številnih bolezni, tudi rakavih obolenj. Uporaba sončnih krem sicer pri dolgotrajni izpostavljenosti soncu lahko prepreči nastanek opeklin, vendar pa te vsebujejo številne kemikalije, ki preidejo tudi v krvni obtok, poleg tega pa z nanosom kreme preprečimo tvorbo vitamina D. Dokazano je tudi, da njihova redna uporaba povzroča melanom.

Zdravilne učinke sončenja so poznali že stari Grki. Moč sonca so koristili za zdravljenje različnih bolezni, kot so epilepsija, astma in zlatenica. Rimljani so bili prepričani, da je sončenje eno najboljših zdravil, kar jih je. Tudi v kitajski tradicionalni medicini velja sončna svetloba za pomembno metodo za zagotavljanje zdravja. Kitajska ima tako dolgo tradicijo vadbe na zgodnjem jutranjem soncu, ki naj bi imelo še posebej blagodejne učinke. Takrat naj bi bil namreč zrak najbolj čist, telesni organi, ki so zadolženi za izločanje strupov, pa najbolj aktivni, je zapisano v knjigi.

Helioterapija je znana kot terapevtska metoda uporabe sončne svetlobe za preventivo in zdravljenje različnih bolezenskih stanj. V začetku 20. stoletja so jo uporabljali zdravniki, kot je dr. Auguste Rollier. Zdravljenje s sončno svetlobo je bilo pogosto kombinirano s preživljanjem časa na svežem zraku in pravilno prehrano. Med prvo svetovno vojno so na tak način zdravili tudi poškodovane vojake. Znanstveniki so ugotovili, da drastično povečanje obolevnosti za kožnim rakom, ki ga beležimo v 20. stoletju, sovpada s preživljanjem vse daljšega časa v zaprtih prostorih.

Sončenje krepi imunski sistem, uravnava delovanje hormonov in odpravlja težave  s spanjem

Zakaj je izpostavljenost sončnim žarkom tako pomembna? Med sončenjem se v telesu tvori vitamin D, poleg tega pa se lahko fiziološki procesi čim bolj nemoteno odvijajo. Izboljša se tudi razpoloženje in okrepi imunski sistem, saj se poveča številčnost belih krvničk, ki igrajo pomembno vlogo pri obrambi telesa pred okužbami.

Svetloba, ki v telo preide skozi oči, ima pomemben vpliv tudi na hormone, ki uravnavajo telesno temperaturo, razpoloženje in vzorce spanja. Redno sončenje tako odpravlja in blaži težave s spanjem, poleg tega pa spodbuja izločanje strupenih kemikalij iz telesa. Tudi za nosečnice je zelo pomembno, da se redno zmerno sončijo, saj bodo s tem poskrbele tudi za optimalen razvoj kosti svojega otroka, razlaga dr. Hobday.

Ugotovljena je bila tudi korelacija med kakovostjo zraka v notranjih prostorih in izpostavljenostjo sončni svetlobi. V prostorih, ki so obsijani s soncem, je zrak precej boljše kakovosti. Znanstveniki so ugotovili, da ima sončna svetloba naravne dezinfekcijske lastnosti, zato uničuje škodljive bakterije in druge mikroorganizme, ki so lahko prisotni v zraku.

Zmanjšanje tveganja za osteoporozo, multiplo sklerozo in raka

Redno izpostavljanje sončnim žarkom krepi zdravje kosti in preprečuje nastanek osteoporoze. Ugotovljeno je bilo namreč, da je kostna gostota pri ljudeh v zimskih mesecih, ko je sončno sevanje najmanj intenzivno, najnižja. Pomanjkanje D-vitamina je med ljudmi razvitega sveta zelo razširjeno. Ugotovljeno je bilo, da večina ljudi s kroničnimi boleznimi trpi za njegovim pomanjkanjem. S sončenjem so včasih zdravili tudi tuberkulozo, v knjigi pojasnjuje dr. Hobday.

V študijah je bilo ugotovljeno, da je multipla skleroza bolj razširjena na območjih, kjer je intenzivnost sončnega sevanja manjša. Redna in zmerna izpostavljenost sončni svetlobi v otroštvu in mladosti naj bi pripomogla k večji odpornosti proti tej bolezni tudi kasneje v življenju.

Redno in zmerno sončenje znižuje krvni tlak in holesterol v krvi, zato se lahko z njegovo pomočjo ubranimo tudi pred boleznimi srca. Glede na znanstvene raziskave naj bi pomanjkanje sončne svetlobe botrovalo tudi razvoju koronarne srčne bolezni.

Čeprav lahko v uradnih medijih zasledimo, da sončenje povzroča kožnega raka (slednje sicer velja zgolj v primeru prekomernega sončenja), pa naj bi prav izpostavljenost soncu igrala pomembno vlogo pri preprečevanju raka, predvsem raka dojk, debelega črevesa, prostate in jajčnikov. S študijami je bila potrjena negativna korelacija med izpostavljenostjo sončni svetlobi in umrljivostjo zaradi raka. Z rednim zmernim sončenjem naj bi se umrljivost zaradi raka dojke in debelega črevesja zmanjšala kar za tretjino, je navedeno v knjigi Sonce zdravi.

Terapije s sončno svetlobo naj bi blagodejno učinkovale tudi proti luskavici. Glede na znanstvene raziskave sta rahitis in osteomalacija neposredno povezani s pomanjkanjem sončne svetlobe. Podobno velja pri sladkorni bolezni; Ugotovljeno je bilo, da kombinacija sončne svetlobe in redne vadbe znižuje raven sladkorja v krvi. Z rednim in zmernim sončenjem lahko celo zmanjšamo možnosti za pojavnost zobnega kariera.

O nevarnostih umetne svetlobe

Avtor knjige pojasnjuje, da se v našem okolju od začetka oktobra do konca marca vitamina D ne da dobiti po naravni poti. Do določene mere lahko ta vitamin sicer dobimo tudi iz hrane. Na Japonskem, kjer so ribe redno na jedilniku, beležijo nižjo stopnjo raka med prebivalstvom kot v drugih državah s podobno zemljepisno širino. Pri sončenju je pomembno, da se od pomladi dalje redno nastavljamo soncu (pomembna je izpostavljenost čim večjega dela gole kože), pri čemer naj bi čas izpostavljenosti postopoma podaljševali, da se koža navadi nanj. Glavo naj bi pri tem vedno zaščitili s klobukom.

Dr. Hobday opozarja tudi na nevarnost umetne razsvetljave, saj ima ta lahko negativne učinke na zdravje ljudi. Umetna svetloba namreč pogosto ne posnema celotnega spektra naravne svetlobe, kar lahko vodi do motenj pri cirkadianih ritmih in pri proizvodnji hormonov. Dolgotrajna izpostavljenost umetni svetlobi v večernem času lahko zavira tvorbo melatonina, kar lahko vodi v motnje spanca in povečano stopnjo stresa.

Vir: The Expose