Futurološki kongres, pronicljiv, vizionarski roman slovitega poljskega pisatelja znanstvene fantastike Stanisława Lema, s spremno študijo Matthewa Ehreta o zgodovini maltuzijanstva, iz katerega se je razvila ideologija depopulacije, je do vključno 2. 12. 2024 na voljo po prednaročniški ceni.
Poljski pisatelj Stanisław Lem (1921–2006) ni imel le bogate domišljije, ampak je snov za svoje knjige ponavadi jemal iz stvarnosti, tako da je predvideval, v katero smer se bo svet razvijal. V nizu intervjujev za televizijo je Lem, ki je sicer doštudiral medicino, povedal, da je spremljal dosežke sodobne znanosti in tehnologije, tako da je bil naročen na zahodne znanstvene revije. Iz spremne besede prof. Jerzyja Jarzębskega pa izvemo, da je pozorno spremljal tudi konference svetovnih odločevalcev in prebiral knjige o njihovi viziji sveta (npr. Šok prihodnosti Alvina Tofflerja, poznal pa je tudi poročilo Meje rasti, ki ga je MIT pripravil za Rimski klub). Lem je bil izjemno pozoren opazovalec, pa tudi radoveden poslušalec, zato je marsikaj izvedel od svojih prijateljev in znancev, ki so živeli na Zahodu.
Skratka, Stanisław Lem je, čeprav je živel na vzhodni strani železne zavese, do obisti poznal zahodno potrošniško družbo in dobro razumel, kam tovrstna ideologija pelje. Leta 1973 ali 1974 je svojemu ameriškemu prevajalcu Michaelu Kandlu, ki je tedaj prevajal Futurološki kongres, poslal pismo, v katerem je sporočilo svoje knjige interpretiral takole:
»Futurološki kongres je nekakšna parabola potrošniške družbe, družbe, usmerjene prav v VSESPLOŠNO LAHKOST kot GLAVNO VREDNOTO eksistence, in ta usmeritev prinese kolaps avtentičnih vrednot, tistih, ki so nastajale zgodovinsko, medtem ko je »psikemija« ultimativna in univerzalna tehnologija te lažje poti. Implikacija finala pa je misel, da je svet urejen drugače, da pride trenutek, v katerem je instrumentalni hedonizem prisiljen PLAČATI za svoje prakse, in da se to plačilo izkaže za precej grozno. (Vsaj tako to LAHKO razumemo, čeprav lahko tudi drugače.)«
O knjigi
V znanstvenofantastični noveli Futurološki kongres (1970) se znova srečamo z Ijonom Tihim, junakom slovitih Zvezdnih dnevnikov (1954; prev. Janez Zor, 1968). Kot je značilno za prejšnje prigode vesoljskega popotnika, je tudi ta pripoved polna bizarnih situacij, nepričakovanih paradoksov in absurdov, pa tudi jezikovnih akrobacij, ki jih Stanisław Lem z užitkom izvaja pri poimenovanju pojavov zamišljene resničnosti.
Tokrat se Ijon Tihi odpravi na znanstveno konferenco, ki poteka v fiktivni latinskoameriški republiki Costaricani. Futurologi z vsega sveta so se zbrali v hotelu Hilton, da bi na posvetu predstavili svoje zamisli, kako rešiti problem prenaseljenosti Zemlje. Lem ne bi bil Lem, če si ne bi pošteno privoščil znanstvenega diskurza in parodijo pritiral do grotesknih skrajnosti. Medtem ko učenjaki predstavljajo svoje referate, se v mestu začnejo anarhični izgredi in država za dušenje revolucije uporabi posebna plinska sredstva. Tihemu se začnejo dogajati stvari, ki si jih ne zna razložiti, toda ker je bil od nekdaj skeptik in pozoren opazovalec, ve, da je nekaj narobe. Postopoma odkrije, da je fizična realnost povsem drugačna od tistega, kar se kaže umu. Kolektivno utvaro povzroča t. i. psikemija, ki je oblast ne razpršuje le po zraku, ampak jo tudi dodaja vodi in kajpada distribuira v tabletah.
Britje norcev iz futurologije – psevdoznanosti v službi tehnokratov, ki se ima za znanost in je obsedena z »mejami rasti« in napovedovanjem katastrofalne prihodnosti z računalniškimi modeli, pri čemer pozablja upoštevati, da je človek ustvarjalno in sočutno bitje – je, kot je pri Lemu običajno, zgolj površinski sloj pripovedi. V globljih plasteh se odvija resno premišljanje o krizi vrednot v hedonistični potrošniški družbi in nagnjenosti človeka k »razdoru z resničnostjo«, skratka, o družbenem inženiringu in neznosni lahkosti manipulacije z množicami. Lemov pristop je izviren: napisal je jezikovno bravurozno besedilo, kjer se v tragično-komičnem spletu okoliščin obenem realizirata utopična in antiutopična različica zgodovine prihodnosti.
Stanisław Lem je tudi s tem delom dokazal, da ni le mojster fantastike, temveč predvsem pronicljiv mislec, ki ne mara ubirati bližnjic. Možni svetovi, ki jih je ustvarjal z nebrzdano silo imaginacije, namreč vrejo iz erudicije in vselej pripovedujejo o človeštvu tukaj in zdaj.
Opomba prevajalke
Spremna beseda poljskega literarnega zgodovinarja Jerzyja Jarzębskega, ki je bil slušatelj Lemovih predavanj na Jagelonski univerzi, je potrdila moje slutnje, da je Lem pozorno spremljal dogajanje po svetu in da so njegove knjige literarni odziv na zgrešene ideje, ki so krožile po najvišjih krogih svetovnih odločevalcev. Da bi slovenskim bralcem ponudila vpogled v širši kontekst, ki ga Jerzy Jarzębski v času pisanja spremne besede (leta 2002) še ni mogel poznati in je zato zgolj omenil poročilo Meje rasti, ki so ga raziskovalci MIT izdelali za Rimski klub, sem sklenila prevesti tudi članek Matthewa Ehreta s strnjenim zgodovinskim pregledom, ki je bil leta 2022 objavljen na portalu Unlimited Hangout.
Kot je ugotovil že Konfucij, čigar modrost je v 5. stoletju pr. n. š. ustavila nenehne vojne med kitajskimi fevdalnimi državicami, in kot so spoznali tisti, ki so sklenili vestfalski mir, s katerim so v 17. stoletju končali tridesetletno vojno v Evropi, je mir in harmonijo med ljudmi mogoče doseči samo s kultiviranjem človečnosti, ki temelji na vesti, sočutju, resnicoljubnosti in pravičnosti. To sposobnost v sebi nosi vsak izmed nas, saj nam je ljudem v zibko položena (tj. prirojena) edinstvena (tj. edino človeku lastna) zmožnost simbolnega mišljenja, kar se kaže v jeziku, umetnosti in kulturi, ki so odraz človekove naravne potrebe po ustvarjalnosti in harmoniji.
Da gonilo, ki omogoča življenje v mikrokozmosu (v nas kot posameznikih), obstaja tudi v makrokozmosu (v vesolju okoli nas), je dokazala kvantna fizika. Ta pojav se imenuje sintropija.
Knjigo si lahko do vključno 2. 12. 2024 priskrbite po prednaročniški ceni (popust –20 %): https://www.knjigarna-bookshop.eu/futuroloski-kongres
Z nakupom knjige podpirate delovanje portala Samozaložba.si, kjer v rubriki Geo, eko, zdravje med drugim objavljamo tudi raziskovalne članke, ki z navajanjem dejstev postavljajo pod vprašaj uradni narativ zahodnega imperija. Vsi naši članki so prosto dostopni.
