Francoski predlog o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino naj bi baltski uradniki pozdravili na nedavnem srečanju v Litvi, ki so mu zahodni mediji namenili le malo pozornosti.
Konec prejšnjega tedna je francoski zunanji minister Stephane Sejourne obiskal Litvo, kjer se je srečal z ukrajinskimi, estonskimi, latvijskimi in litovskimi kolegi. Na srečanju naj bi izpostavil možnost napotitve zahodnih enot v Ukrajino - idejo, ki jo je nedavno predstavil francoski predsednik Emmanuel Macron.
Po poročanju časopisa Politico (enega redkih zahodnih medijev, ki so poročali o srečanju) je Sejourne udeležencem povedal, da nas Kijev "ni prosil, naj pošljemo vojake". "Ukrajina nas trenutno prosi, da pošljemo strelivo," je dejal diplomat. Vendar pa je v skladu z nedavnimi Macronovimi trditvami dodal: "Za prihodnje mesece ne izključujemo ničesar."
Kijev še naprej opozarja na zmanjševanje zalog artilerijskih nabojev zaradi neusmiljenega ruskega napredovanja, zlasti v vzhodni regiji Doneck. Ukrajina in njeni zavezniki krivijo pomanjkanje za vrsto nedavnih izgub na bojišču, vključno z ruskim zavzetjem strateškega mesta Avdijivka prejšnji mesec.
Sejourne naj bi na srečanju v Litvi predložil zamisel o napotitvi zahodnih enot v Ukrajino, da bi sodelovale v operacijah odstranjevanja min. To bi lahko pomenilo, da bi v Ukrajino poslali "nekaj osebja", vendar "ne v boj", naj bi dejal.
Po poročilih naj bi izrazil tudi zaskrbljenost zaradi domnevne ruske grožnje baltskim državam, ki so bile del Sovjetske zveze pred njenim razpadom v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Tri baltske države so se leta 2004 skupaj z Bolgarijo, Romunijo, Slovaško in Slovenijo pridružile zahodni zvezi Nato. Tega leta so baltske države - vse mejijo na ozemlje Ruske federacije - postale polnopravne članice Evropske unije.
Baltiški zunanji ministri, ki so se udeležili srečanja, so po poročanju portala Politico pohvalili Pariz za "razmišljanje izven okvirjev".
Jastrebja retorika
Srečanje v Litvi je potekalo ob vse bolj jastrebji retoriki, ki je v zadnjih tednih prihajala iz Elizejske palače.
Prejšnji mesec je Macron dvignil obrvi - celo med zavezniki Kijeva -, ko je predlagal, da bi lahko države članice EU v Ukrajino poslale vojake za pomoč v boju proti ruskim silam. "Ničesar ne smemo izključiti," je dejal na srečanju evropskih voditeljev 26. februarja v Parizu. "Naredili bomo vse, kar moramo, da Rusija ne bo zmagala," je dodal.
Odkar je Rusija pred nekaj več kot dvema letoma napadla vzhodno Ukrajino, je Francija ostala ena od najbolj trdnih podpornic Kijeva.
Pod vodstvom Macrona je Pariz Ukrajini podaril več milijard evrov in vrsto ofenzivnega orožja, vključno s tanki, artilerijskimi naboji in raketami dolgega dosega SCALP. Sredi februarja je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obiskal Pariz, kjer sta z Macronom podpisala 10-letni varnostni sporazum med državama. Sporazum je vključeval francosko obljubo o 3 milijardah evrov za ukrajinska vojaška prizadevanja v letu 2024, po 1,7 milijarde evrov v letu 2022 in 2,1 milijarde evrov lani. Po navedbah francoskih uradnikov sporazum predvideva tudi okrepljeno sodelovanje na področju artilerije in bo pomagal utreti pot za morebitno vključitev Ukrajine v EU in Nato.
Prejšnji teden je šel Macron še dlje in na srečanju voditeljev francoske opozicije dejal, da Pariz ne sme imeti "nobenih omejitev" pri svojem pristopu k dve leti stari ruski invaziji. Voditeljica stranke Zelenih Marine Tondelier je v pogovoru za francoske medije po srečanju Macronove pripombe označila za "izjemno zaskrbljujoče". Podobne pomisleke so izrazili tudi drugi opozicijski voditelji, ki so se udeležili srečanja.
Moskva je medtem francoskega voditelja obtožila, da svojo državo vleče v konflikt v škodo francije. "Gospod Macron še naprej dviguje raven neposredne vpletenosti Francije v to vojno," je 7. marca dejal tiskovni predstavnik Kremlja. "To nikakor ne ustreza interesom francoskega ljudstva," je dodal. Dmitrij Medvedjev, namestnik vodje ruskega varnostnega sveta (ter nekdanji predsednik in predsednik vlade), je ponudil ostrejši odziv. Opozoril je, da glede na Macronove izjave: "pomeni, da Rusija za Francijo nima več rdečih črt."
Začetek sodelovanja?
Sejourne naj bi prejšnji teden na srečanju v Litvi kritiziral odziv Moskve na komentarje francoskega predsednika. "Ni naloga Rusije, da organizira, kako bomo razporedili svoje ukrepe, ali da določa rdeče črte," je njegove besede povzel Politico. "O tem odločamo med seboj," je dodal. Litvanski zunanji minister Gabrielius Landsbergis pa naj bi izjavil: "Rdeče črte moramo določiti Rusiji, ne sebi." "Nobena oblika podpore Ukrajini ne sme biti izključena," naj bi dejal.
Po Macronovih prvih pripombah prejšnji mesec so vodilne članice Nata - vključno z Združenimi državami Amerike, Združenim kraljestvom in Nemčijo - hitro zavrnile zamisel o postavitvi škornjev v Ukrajini. Vendar se zdi, da je od takrat sporni predlog pridobil nekaj veljave.
"Prisotnost Natovih sil v Ukrajini ni nepredstavljiva," je 8. marca - na isti dan kot srečanje v Litvi - dejal poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski. "Cenim pobudo predsednika Macrona," je dodal, "saj gre za to, da se [ruski predsednik Vladimir] Putin boji, ne pa da se mi bojimo Putina."
Vir: Theepochtimes.com
