Ursula von der Leyen je članica stare dinastije moči in denarja. Ne glede na to, katerim krogom morda služi - to zagotovo niso ljudje, ki te kontroverzne dame nikoli niso izvolili. To poosebljeno nespoštovanje demokracije so v preteklosti že kritizirali zaradi plagiatorstva, nepotizma in korupcije. To pa globoke države ni ustavilo, da ne bi za predsednika Komisije postavila svojega zvestega služabnika. Okoli Von der Leyenove trenutno obstaja pet velikih skrivnosti, ki jih vladajoča klika EU skrbno varuje.
Komisija EU poskuša pred javnostjo skriti pomembne informacije. Že samo to dejstvo kaže, da je demokracija trenutno v izjemno slabem stanju. Von der Leyenova je bila vedno močna zagovornica cenzure in nadzora javnega mnenja - tudi pod pretvezo, da želi ukrepati proti otroški pornografiji. Še danes se ostro bori proti svobodi tiska in svobodi mnenja, trenutno pod pretvezo boja proti "lažnim novicam". Vse to je razumljivo, saj svobodni mediji, kot je Report24, dajejo prst v rane gospe Von der Leyen - ki ima očitno veliko za skrivati. Pet najpomembnejših škandalov, ki bi morali ostati skriti očem javnosti, je zbralo podjetje Follow the Money (ftm.eu) in jih lahko preberete v daljši različici na tem naslovu (potrebna registracija).
1. SMS sporočila, ki sta si jih skrivaj izmenjala s šefom Pfizerja Bourlom
Ursula von der Leyen se je z Albertom Bourlo, vodjo farmacevtskega giganta Pfizer, na skrivaj dogovorila o poslu za 1,8 milijarde odmerkov cepiva proti korona virusu s pomočjo SMS-sporočil, pri čemer je zaobšla vse legitimne demokratične poti. Ta milijardni posel bi se lahko - pravzaprav bi se moral - obravnavati kot resna kršitev zaupanja, vprašljivo pa je tudi, ali je tako izpogajana pogodba lahko veljavna. Von der Leyenova nikoli ni imela mandata, da bi se sama pogajala o takšni pogodbi. Kljub temu jo večina poslancev EU še vedno pokriva. Vsebina takratnega besedilnega sporočila ni znana - Von der Leyova ga noče razkriti. V zvezi s tem poteka več sodnih postopkov, ki jih je na primer sprožil New York Times.
Afera z besedilnim sporočilom Von der Leyenove ni bila prva te vrste. Tudi nizozemski premier Mark Rutte je leta 2015 uporabil telefonski kanal za pošiljanje besedilnih sporočil, da bi se z drugimi predsedniki vlad dogovoril o več milijard evrov vrednem "reševalnem paketu" za Grčijo. Vsebina je ostala skrita pred prebivalstvom, katerega denar je bil uporabljen za financiranje te avanture.
Drugi primer se očita Von der Leyenovi, ko je kot obrambna ministrica sklepala dvomljive posle v vrednosti več milijard evrov. Parlamentarnemu preiskovalnemu odboru je izročila svoj popolnoma izbrisan telefon.
2. Komisija EU je preprečila razjasnitev vohunskega škandala Pegasus
Pegasus je vohunski program, ki je zaslovel zaradi vdiranja v telefone novinarjev, disidentov in politikov. Von der Leyenova se je uradno pritožila, da so ti vohunski napadi "popolnoma nesprejemljivi". V resnici pa Komisija EU še vedno zavrača pojasnila.
Končno je postalo znano, da so na ta način prisluškovali celo komisarju EU za pravosodje Didierju Reyndersu. Komisija EU še vedno noče izdati forenzičnih dokumentov, ki bi lahko pokazali na storilce in tiste, ki stojijo za tem vohunjenjem. Tudi pisma, ki so si jih izmenjali z Madžarsko, Poljsko in drugimi državami o uporabi vohunske programske opreme, se hranijo pod ključem.
3. zapisniki tajne komisije EU ostajajo zapečateni že 30 let
Česa mnogi ne vedo: Uradnim zapisnikom sej Komisije EU so priložene strogo zaupne priloge. Te ostanejo zaklenjene trideset let. Tudi to dejstvo dokazuje, da EU že dolgo nima več ničesar skupnega z demokracijo. Denar ljudi se izsiljuje in zapravlja z obema rokama - državljani pa ne smejo poznati niti vseh kanalov odločanja.
Tudi če je kateri komisar javno kritiziral odločitev, ki jo je komisija sprejela kot skupina, njegove izjave na zahtevo niso objavljene v zapisniku v senci, "da bi zaščitili kolegialno naravo postopka odločanja Evropske komisije".
Citat: ftm.eu
Razlog za tajnost je, da bi javnost verjela, da Komisija EU govori enotno. Spori ali razprave, ki potekajo pred sprejetjem odločitve, so zato prikriti.
4. Morebitno sprejemanje daril za podpredsednika Evropske komisije s strani arabskih držav
Margaritis Schinas je podpredsednik Evropske komisije. Je tudi "komisar EU za spodbujanje evropskega življenjskega sloga". V središču polemike je vprašanje, ali je med svojimi potovanji v Perzijski zaliv ta življenjski slog želel predstaviti Arabcem ali pa je raje užival v življenjskem slogu tamkajšnjih privilegirancev in šejkov.
Od oktobra 2021 do novembra 2022 je trikrat potoval v Perzijski zaliv, kjer je bil poln hvale na račun zalivskih držav - o kršitvah človekovih pravic pa ni spregovoril niti besede. Z njim so ravnali kot s kraljem, zlasti na prvem potovanju, ko je nadomeščal Von der Leyenovo.
Ko so novinarji želeli izvedeti, koliko so ta razkošna potovanja stala davkoplačevalce, je Komisija EU začela zatiskati oči. Obstajajo le dokumenti o skupnih stroških, iz katerih pa ni razvidno, kaj je plačala EU in kaj gostitelji. Kot razlog je navedeno "varovanje zasebnosti".
5. izdatek iz Korona sklada za obnovo
V obdobju korone je šlo za neverjeten rop na številnih nacionalnih ravneh in prerazporeditev več milijard davkoplačevalskega denarja. Praviloma so bili močno favorizirani prijatelji tistih, ki so bili na oblasti. Enaka igra se je odvijala na ravni EU. Od leta 2021 do 2027 bo prek "sklada za oživitev gospodarstva" razdeljenih nič manj kot en bilijon evrov (!). S tem zneskom se zaobidejo pravila EU, kot je dolžniška zavora. Vse države članice so odgovorne za skoraj nepredstavljivo vsoto denarja v skladu za sanacijo - in v ta namen so se zadolžile na novo.
Popolna preglednost tako razdeljenega davčnega denarja bi bila še toliko bolj pomembna. Toda tudi tu Von der Leyenove demokracija ne zanima preveč. Decembra 2022 je "varuh človekovih pravic EU" pisal Von der Leyenovi in jo opozoril na pomen popolnega razkritja. Dostop do javnih dokumentov naj bi bil temeljna pravica. Vendar so bile številne zahteve novinarjev po dokumentih, naslovljene na Komisijo EU in države članice EU, zavrnjene. To se je nanašalo tudi na denar za pokojninske reforme in davčne ukrepe. Leta 2022 so izjavili, da Bruselj ne bo dopuščal nobenega vmešavanja v uporabo koron milijard.
Nepojmljivi zneski za "pomoč Ukrajini"
Pridamo še eno točko, ki manjka na seznamu: Evropska unija je Ukrajini do konca leta 2023 zagotovila najmanj 73 milijard ameriških dolarjev za "pomoč". Vse to je davkoplačevalski denar, o katerega uporabi in kje se nahaja, pa ni znano skoraj nič. Medtem so časopisi polni še ene številke. Za "obnovo" naj bi bilo potrebnih 500 milijard ameriških dolarjev. Zanimivo je, da je to natanko toliko, kolikor so George Soros in njegovi somišljeniki pred vojno vložili v Ukrajino.
Podroben seznam lahko preberete tukaj: "Follow the Money".
Vir: report24.news
