Nedavna navidezno mirovna konferenca o koncu vojne v Ukrajini, ki je potekala v Švici, je bila v vseh pogledih polom. Njen namen ni bil končanje vojne, ampak predvsem mobilizacija za njeno nadaljevanje. Če ne bi bilo tako, bi na konferenco povabili tudi Rusijo. Še nikoli se ni zgodilo, da bi bil mirovni sporazum dosežen brez udeležbe ene od sprtih strani.
Glavni namen zaključne izjave konference je bil podpora predsedniku Zelenskemu, ki mu je potekel mandat, a kljub temu še naprej vodi Ukrajino. Po ukrajinski ustavi bi namreč moral v primeru izrednega stanja oz. vojne oblast začasno prevzeti predsednik Vrhovne rade, to je ukrajinskega parlamenta. ZDA in najmočnejše evropske države se za to podrobnost in da Zelenski ni več niti legalni niti legitimni predsednik Ukrajine, ne menijo.
Ruski predsednik Putin je pred konferenco objavil svoj mirovni načrt, ki je podoben mirovnemu načrtu Zelenskega, ta pa je v 10 točkah zahteval popolno kapitulacijo Rusije. Ruski mirovni načrt podobno zahteva kapitulacijo Ukrajine, in to ne samo njen nevtralni status oziroma obvezo, da ne bo postala članica Nata, ampak tudi ukrajinsko soglasje o priključitvi štirih vzhodnih provinc Ukrajine k Rusiji.
Na osnovi obeh predlogov mir ne bo mogoč. Podani so vsi razlogi za nadaljevanje in celo stopnjevanje vojne, ki se utegne zavleči v nedogledno prihodnost ali v novo inačico 30-letne vojne, ki jo je Evropa oz. Nemčija v preteklosti že izkusila.
V Moskvi so sporočili, da bo njihov naslednji mirovni predlog bistveno trši, kot je sedanji. Po drugi strani so tudi v Kijevu nepopustljivi, še zlasti v Washingtonu in Natu. Američani so z Zelenskim podpisali celo 10-letni varnostni sporazum, ki je predvsem varovalka, da nekdanji predsednik Trump, če bo slučajno zmagal na volitvah, ne bo mogel končati vojne. Poslej bo vojaška pomoč vsaj po formalni plati potekala prek Nata in ne več Washingtona.
Iz sedeža Nata v Bruslju je že slišati izjave neimenovanih funkcionarjev te organizacije, da imajo države članice Nata pripravljene za morebitni spopad z Rusijo 300 tisoč, po nekaterih ocenah celo pol milijona vojakov. Priprave na zaostrovanje vojne so že v teku. To potrjuje tudi dejstvo, da bodo po naših avtocestah vozili ponoči iz smeri Kopra in Trsta proti Madžarski vojaški konvoji, ki so namenjeni v Ukrajino. V zvezi s tem znova narašča tudi strateški pomen tako imenovanih ljubljanskih vrat, edinega velikega prehoda med zahodno in srednjo Evropo v tem delu sveta.
Politiki in generali zveze Nato so se očitno odločili za vojaško soočenje z Rusijo, kar je pred nekaj meseci prvi napovedal francoski predsednik Macron. Kljub temu pa ankete razpoloženja javnega mnenja v državah EU kažejo drugačno silo. Od približno 30 tisoč prebivalcev EU, ki so sodelovali v anketi, ki jo je nedavno izvedel najbolj znani madžarski inštitut s tega področja, kar 69 % vprašanih nasprotuje politiki zaostrovanja vojne z Rusijo, podpira pa jo samo četrtina vprašanih. Zunaj meja držav Nata bi se borilo le okoli 25 % vprašanih, proti pa je približno 60 % vprašanih. Evropski politiki torej nimajo mandata za zaostrovanje vojne z Rusijo. Nato namreč neuradno že sodeluje v vojni, saj njegovi vojaki upravljajo raketne sisteme, s katerimi napadajo cilje globoko v Rusiji, določali pa naj bi tudi cilje napadov.
Obe strani, tako ruska kot zahodna, se v zadnjih dneh odločata za stopnjevanje psihološke vojne. Ruske enote za atomsko vojskovanje izvajajo v Belorusiji vaje s tem terminalnim orožjem, funkcionarji Nata pa napovedujejo, da bodo tudi oni iz skladišč potegnili na plano svoje atomsko orožje. Samo Američani imajo v Evropi najmanj 200 atomskih bomb. Politiki in generali na obeh straneh so povsem izgubili razum. Več kot očitno je, da se bo vojna v Ukrajini še zaostrovala. Ne Rusi ne Američani in vse bolj vojaško nastrojeni evropski politiki vsaj v tem trenutku ne mislijo popustiti. Do zasuka bi lahko prišlo šele po ameriških predsedniških volitvah, če ne bo že prej prišlo do neposrednega spopada z nepredvidljivimi posledicami.
Zaključnega dokumenta tako imenovane mirovne konference v Švici ni podpisalo 13 pomembnih držav s svetovnega juga, med njimi Indija, Brazilija, Južna Afrika pa tudi Vatikan. Kitajske pa sploh ni bilo na konferenci. Večji del sveta je torej proti nadaljevanju te tragične in nepotrebne vojne, vendar ga sprte strani ne slišijo, vključno z našimi politiki, ki pohlevno podpirajo politiko, ki pelje v neposredni spopad med Rusijo in Natom.
Uroš Lišušček
Vir: facebook.com
Slika: wsbtv.com
