Ameriška predvolilna kampanja je v polnem teku. Kljub temu da je demokratska predsedniška kandidatka Kamala Harris na nedavni konvenciji demokratske stranke dobila polno podporo, je začela njena prednost pred republikanskim predsedniškim kandidatom, bivšim predsednikom Donaldom Trumpom, glede na nekatere ankete nepričakovano plahneti. Trump naj bi jo namreč prehitel za približno dve odstotni točki, kar je sicer še v mejah statistične napake.
Kako bo najnovejša obtožnica proti Trumpu zaradi njegovega domnevnega sodelovanja v poskusu spremembe volilnih rezultatov na zadnjih predsedniških volitvah vplivala na njegovo kampanjo, zaenkrat še ni znano. Nova obtožnica proti Trumpu namreč kaže, da bo Bidnova administracija uporabila vse razpoložljive možnosti, da prepreči njegovo zmago. Vodilni mediji, ki so sicer večinoma na strani demokratov, so po končani konvenciji demokratske stranke nadaljevali z ugibanji glede tega, kakšna političarka je sploh Kamala Harris.
Bivša kalifornijska generalna tožilka in podpredsednica ZDA namreč javnosti ni razkrila podrobnega predvolilnega programa, je pa na konvenciji imela bolj ali manj načelen govor, poleg tega pa ne pristaja na intervjuje s strani medijev, ki ji niso naklonjeni, in ne odgovarja na zapletena vprašanja. Njen tekmec Trump po drugi strani ne beži od neprijetnih vprašanj. Analitiki opozarjajo, da je del demokratske volilne baze nezadovoljen v zvezi s tem, da je Harrisova postala uradna demokratska predsedniška kandidatka po direktivi vodilnega demokratskega političnega establišmenta, ne pa po volji demokratskih volivcev, saj ni sodelovala na tako imenovanih primarnih volitvah, na katerih demokrati v skladu s statutom izbirajo svoje predsedniške kandidate.
Kamala Harris je pogorela že na začetku zadnjih primarnih volitev pred štirimi leti. Drugi razlog za njene sedanje (prehodne?) težave je dejstvo, da je neodvisni kandidat Robert Kennedy mlajši, član najbolj znane ameriške demokratske dinastije, ki ga demokratski politični vrh kljub temu ni hotel uvrstiti na listo predsedniških pretendentov, izrecno podprl Trumpovo predsedniško kandidaturo.
V zgodovino se bo zapisal po tem, da je kot pripadnik ene najbolj znanih demokratičnih družin podprl republikanskega kandidata, kar so demokrati označili za najhujšo obliko izdaje. Njegov prestop v republikanski tabor je skoraj zasenčil demokratsko konvencijo. Glede na javnomnenjske ankete bi Robert Kennedy mlajši, če bi se soočil s Kamalo Harris in Trumpom, dobil do 20 % glasov, v sedmih zveznih državah, v katerih se bo odločalo, kdo bo postal predsednik oziroma predsednica, pa bi Kennedy dobil okoli štiri odstotke glasov, kar pomeni, da bi bil lahko jeziček na volilni tehtnici.
Kennedy je svoj prestop obrazložil s trditvijo, da je demokratska stranka postala stranka vojn, cenzure, korporacij, velikih farmacevtskih družb, visokih davkov in velekapitala. Vse to z manjšimi izjemami seveda velja tudi za Trumpa. V primeru zmage bo Trump - tako je obljubil - ustanovil novo komisijo, ki bo raziskovala atentat na predsednika Johna Kennedyja, objavili pa naj bi tudi preostale še neobjavljene tajne dokumente o njegovem umoru. Teh naj bi bilo približno sto. Trump je kot predsednik izjavil, da bi lahko njihova publikacija sprožila državljansko vojno. Vse sledi naj bi namreč vodile k CII, ki naj bi organizirala atentat na predsednika Kennedyja.
Glede na to, da je bil Trump v času svojega prvega mandata na bojni nogi s CIO oziroma z drugimi tajnimi službami, analitiki menijo, da igra nevarno igro. Ni namreč izključeno, da je bil nedavni neuspeli atentat nanj organiziran s strani teh tajnih sil, ki v bistvu vodijo ameriško državo. Robert Kennedy mlajši in Trump imata dve pomembni stični točki. Oba se zavzemata za zaključek vojne v Ukrajini, obenem pa močno podpirata Izrael oziroma genocid Palestincev v Gazi. Tudi Kamala Harris se zavzema za nadaljnje nudenje vojaške pomoči Izraelu s tem, da izraža usmiljenje do pobitih palestinskih otrok, njihovih mamic in žensk nasploh.
Po drugi strani je pod močnim vplivom bivše državne sekretarke Hillary Clinton, smrtne sovražnice ruskega predsednika Putina. Ugledni upokojeni ameriški diplomat Chas Freeman jo je primerjal s paraplegikom, ki lahko samo govori, ne more pa ničesar premikati. Nekateri analitiki zato menijo, da bodo ameriški volivci novembra izbirali med vojno v Ukrajini in vojno oziroma genocidom v Gazi. Predvolilna predsedniška kampanja se je šele dobro začela, zato so možni oziroma verjetni še veliki preobrati. Gore Vidal je dejal, da ni tako pomembno, ali je predsednik demokrat ali republikanec, saj sta oba del političnega močvirja.
Kamala Harris lahko zmaga na volitvah, kakšna bo njena politika, pa morda še sama ne ve. Trump je po drugi strani popolnoma nepredvidljiv in ošaben ter je že zaradi tega nevaren. Dve slabi izbiri torej. Naš veliki pisatelj Vladimir Bartol bi v zvezi z ameriškimi predsedniškimi volitvami verjetno zapisal: Vse je dovoljeno, nič ni prepovedano.
Vir: facebook
