Skupina mest, imenovana “C40 Cities Climate Leadership Group” (C40), je združila moči. C40 si je zastavila “ambiciozen cilj” doseči cilje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) do leta 2030.
Da bi dosegli te “cilje”, so se mesta združena v C40 zavezala, da bodo njihovi prebivalci spoštovali naslednji seznam obvezujočih pravil:
- Zmanjšati porabo mesa za 36%,
- Zmanjšati porabo mlečnih izdelkov za 36%
- Zmanjšati porabo oblačil na osebo za 39%,
- Lastništvo zasebnih vozil zmanjšati za 28%,
- Število letov zmanjšati za 26%.
Ti distopični cilji C40 Cities so navedeni v njihovem poročilu “Prihodnost urbane potrošnje v svetu s temperaturo 1,5 °C”. Gre za "hitro zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, dovolj hitro, da omejimo globalno segrevanje na cilj 1,5 °C, v skladu s Pariškim sporazumom". Mesta Race to Zero so uradni partner kampanje Race to Zero, ki jo podpirajo Združeni narodi in ponuja mestom in lokalnim vladam vseh velikosti enotno vstopno točko za sodelovanje v tem "globalnem prizadevanju za prepolovitev globalnih emisij do leta 2030 in pravočasno zagotovitev zdravega, pravičnega sveta brez ogljika".
Poročilo je bilo prvič objavljeno leta 2019 in leta 2023 ponovno potrjeno. Organizacijo vodi in večinoma financira ameriški milijarder Michael Bloomberg.
Organizacija trenutno vključuje neverjetno dolg seznam 1,143 mest z vsega sveta. Tukaj je majhen del dolgega seznama evropskih mest:
- Aarhus (Danska)
- Alençon (Francija)
- Amsterdam (Nizozemska)
- Barcelona (Španija)
- Belfast (Združeno kraljestvo)
- Bergen (Norveška)Berlin (Nemčija)
- Bonn (Nemčija)
- Brașov (Romunija)
- Budimpešta (Madžarska)
- London (Združeno kraljestvo)
- Essen (Nemčija)
- Firence (Italija)
- Frankfurt (Nemčija)
- Ženeva (Švica)
- Gütersloh (Nemčija)
- Hamburg (Nemčija)
- Hannover (Nemčija)
- Heidelberg (Nemčija)
- Helsingborg (Švedska)
- Helsinki (Finska)
- Ittre (Belgija)
- Konstanz (Nemčija)
- Krakov (Poljska)
- Lausanne (Švica)
- Lizbona (Portugalska)
- Ljubljana (Slovenija)
- Lodž (Poljska)
- Madrid (Španija)
- Milano (Italija)
- München (Nemčija)
- Münster (Nemčija)
- Nové Město na Moravě (Češka)
- Oslo (Norveška)
- Pariz (Francija)
- Pforzheim (Nemčija)
- Praga (Češka)
- Reykjavik (Islandija)
- Riga (Latvija)
- Ruse (Bolgarija)
- Speyer (Nemčija)
- Stockholm (Švedska)
- Dunaj (Avstrija)
- Varšava (Poljska)
- Zürich (Švica)
V Združenem kraljestvu, Franciji in Skandinaviji je zaskrbljujoče veliko mest, predvsem na Danskem, Nemčija seveda dobro zastopana, sodelujejo pa tudi številne evropske prestolnice. Verjetno ne bo presenečenje, da se je k temu pridružila tudi Ljubljana. Tukaj je povezava do celotnega seznama.
Mediji so o ciljih C40 Cities poročali le relativno skopo. Vendar pa so nekaj novinarjev in medijskih hiš, ki so o tem poročale, močno napadli "preverjevalci dejstev".
V “preverjanju dejstev”, ki se je nanašalo na konzervativnega komentatorja Glenna Becka, je AFP Fact Check trdil, da prepoved mesa in mlečnih izdelkov ter omejitev letalskih potovanj in porabe oblačil dejansko “niso politične smernice”.
AFP navaja odstavek iz prvotnega poročila “Prihodnost urbane potrošnje v svetu s temperaturo 1,5 °C”, ki pravi:
“To poročilo ne zagovarja splošnega sprejetja teh ambicioznih ciljev v mestih C40; namesto tega so vključeni, da zagotovijo nabor referenčnih točk, o katerih lahko mesta in drugi deležniki razmišljajo pri raziskovanju različnih alternativ za zmanjšanje emisij in dolgoročnih urbanih vizij.”
Vendar se ta odstavek, ki je bil verjetno vključen v poročilo za morebitne povratne reakcije, zdi v neposrednem nasprotju s pomenom “ambicioznih ciljev”.
Cilj opustiti meso, mlečne izdelke in zasebna vozila do leta 2030 “temelji na viziji varčne proizvodnje in obsežnih spremembah potrošniškega vedenja”, navaja poročilo - nekaj, kar avtorji poročila očitno želijo doseči.
Če to ne bi bili njihovi cilji, jih ne bi imenovali za “ambiciozne cilje”.
Župan New Yorka, Eric Adams, v skladu s cilji C40 Cities napovedal, da bo mesto do leta 2030 uvedlo omejitve za uživanje mesa in mlečnih izdelkov v mestnih ustanovah, kot so šole in zapori (njegov govor na Twitterju)
Medtem je Velika Britanija prepovedala prodajo novih avtomobilov na bencin ali dizel po letu 2030, Francija pa je prepovedala lete na kratke razdalje, "da bi zmanjšala emisije ogljika".
Podnebni aktivisti zagovarjajo tudi “podnebne lockdowne” na enak način, kot so bila uvedena zaprtja zaradi covida. Ideje za podnebno zaprtje so se gibale od zapiranja ljudi v njihovih domovih in omejevanja letalskega prometa do zagotavljanja univerzalnega temeljnega dohodka in uvedbe maksimalne dohodkovne ravni.
Leta 2020 je Svetovni gospodarski forum (ki na svoji spletni strani oglašuje mesta C40) predstavil “Veliki reset”, ki naj bi covid-pandemijo izkoristil kot izhodišče za globalno preoblikovanje družbe za domnevno spopadanje s podnebnimi spremembami. Kot je jasno navedeno v promocijskem videu WEF iz leta 2016, do leta 2030 “ne boste imeli ničesar, a boste srečni.”
Vendar ima ta reset veliko več opraviti z družbenim nadzorom kot s podnebjem. Če bi finančnemu kapitalu res bilo mar za okolje, ne bi najemali zasebnih letal ali imeli v lasti ogromnih, energetsko požrešnih dvorcev na kalifornijski obali, za katere podnebni fanatiki napovedujejo, da bodo kmalu pod vodo.
Hedge skladi in zasebni milijarderji po vsem svetu trenutno kupujejo stanovanja in kmetijske zemljišča. Kot je bilo poročano, so veliki ameriški nepremičninski skladi aktivni kupci v Franciji, kjer bo od leta 2024 obvezna oddaja stanovanj v minimalnih energijskih razredih.
Hkrati nerealna politika ničelnih emisij potiska ljudi v revščino in uničuje srednji sloj ter krepi odvisnost od EU.
Prepoved mesa in mlečnih izdelkov, omejevanje kalorij, genetsko spreminjanje človeka in večanje revščine med množicami zagotovo ne bodo koristili planetu in še manj ljudem.
Povzeto po tkp.at in virih na povezavah v članku
Če želite biti obveščeni o novicah se prijavite na: OBVESTILA
