Sreda, 04. Dec. 2024

V Moskvi je potekala skupna konferenca med Valdai Discussion Club in East China Normal University.

ECNU je eden od dolgoletnih partnerjev kluba Valdai; naše skupne prireditve potekajo že vrsto let. Letošnja konferenca je potekala pod naslovom Stabilnost in potencial: Rusija in Kitajska ob 75. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov. Njegove rezultate povzema Oleg Barabanov, programski direktor kluba Valdai.

Uvodne govore so imeli Andrey Bystritskiy, predsednik uprave Fundacije za razvoj in podporo diskusijskega kluba Valdai, Feng Shaolei, direktor Centra za ruske študije pri ECNU in Zhang Hanhui, izredni in pooblaščeni veleposlanik Ljudske republike Republike Kitajske v Ruski federaciji.

Prvo zasedanje konference je bilo posvečeno temi globalne transformacije svetovnega reda in strateškemu odzivu Rusije in Kitajske. Udeleženci konference so poudarili namero obeh držav, da ustvarita pravičen in enakopraven večpolarni svet, brez zahtev po svetovni hegemoniji ZDA ali Zahoda. Ugotovljena je bila namera Rusije in Kitajske, da v te namene tesno sodelujeta v okviru celovitega strateškega partnerstva med državama. V zvezi s tem so kitajski udeleženci konference posebej poudarili, da bo to partnerstvo prestalo vse preizkušnje, vključno s trenutnim pritiskom ZDA na Peking, naj Kitajsko oddalji od Rusije. Naši državi se redno usklajujeta o najpomembnejših mednarodnih vprašanjih na vrhovih med voditeljema Rusije in Kitajske. Sklepi vrhov se nato izvajajo v različnih političnih, gospodarskih in civilnih dialogih na vseh ravneh. Del tega dialoga o sodelovanju je postala tudi skupna konferenca kluba Valdai in ECNU. Naši odnosi temeljijo na vrednotah medsebojnega spoštovanja, harmoničnega sobivanja in obojestransko koristnega sodelovanja. Kitajski govorci na konferenci so večkrat poudarili, da se morata Rusija in Kitajska skupaj soočiti z izzivi sodobnega sveta, "s hrbtom ob hrbtu" ter skupaj promovirati svoje vrednote in interese. Kitajski kolegi so že večkrat poudarili, da se morata Rusija in Kitajska »s hrbtom ob hrbtu« skupaj soočati z izzivi sodobnega sveta ter skupaj uveljavljati svoje vrednote in interese, medtem ko so ruski kolegi ugotavljali, da je pri vzpostavljanju strateških odnosov bolje stati "iz oči v oči".

Akutni geopolitični boj v sodobnem svetu je dejansko preoblikoval globalno politično geografijo, postala je popolnoma drugačna. Svet, v katerem moramo živeti, se je popolnoma spremenil. Poleg tega je dinamika sprememb v svetu tako obsežna, da ji naše lastno razumevanje procesov, ki se dogajajo, včasih ne dohaja. Tem tudi naš znanstveni in konceptualni aparat ne dohajata; še vedno poskušamo definirati svet v skladu s starimi kategorijami in pristopi (najpogosteje na zahodnih postulatih), ki ne delujejo več. Zato je bil del razprave na tokratnem zasedanju posvečen prav razvoju novega kategoričnega aparata, ki bi Rusiji in Kitajski pomagal razviti lastno teoretično razumevanje dinamike sprememb v svetu, ne da bi bili vezani na staro zahodno in zahodnocentrično teorijo mednarodnih odnosov. Tukaj smo šele na samem začetku poti. V zvezi s tem je bilo na zasedanju ugotovljeno, da je potencial medsebojnega priznavanja med Rusijo in Kitajsko še vedno zelo visok in da bomo potrebovali čas, da se resneje razumemo.

Številni udeleženci konference so rusko-kitajske odnose primerjali z dvema receptoma za družinsko srečo. Eden od njih je, ko sta si zakonca zelo podobna, drugi pa, ko sta si zakonca zelo različna po značaju in interesih, a se dopolnjujeta. Rusija in Kitajska sta kljub skupnim vrednotam, interesom in ciljem zelo različni. Te razlike so posledica različnih zgodovin, različnih civilizacijskih identitet, pa tudi različnih položajev obeh držav v sodobni geopolitiki in gospodarstvu. Kitajska je bila in ostaja veliko bolj integrirana v svetovno proizvodno gospodarstvo kot Rusija. Kitajska v nasprotju z Rusijo še ni prestopila črte popolnega preloma odnosov z Zahodom in je očitno v tem trenutku ne želi prestopiti samoiniciativno, kljub vsem pritiskom Zahoda in njegovim trgovinskim vojnam proti Kitajski. To resno omejuje položaj Kitajske, te omejitve pa vplivajo tudi na stopnjo kitajske podpore Rusiji v trenutnih razmerah, zlasti glede vprašanj, ki bi lahko povzročila tveganje sekundarnih sankcij s strani ZDA. Obenem se na Kitajskem postopoma kristalizira zavedanje, da bo v vsakem primeru »naslednja«, da je tako kot Rusija tarča Zahoda. To pojasnjuje politično solidarnost naših dveh držav.

V zvezi s tem se je na zasedanju razvila zanimiva razprava o tem, ali sta Kitajska in Rusija skupni pol v sodobnem svetu. Tako naše države dojemajo naši skupni antagonisti na Zahodu. Rusija in Kitajska sta vedno navedeni skupaj, ločeni z vejicami, kot medsebojno povezani "revizionistični sili", ki sta izzvali zahodnocentrični svet. Ali pa sta Kitajska in Rusija različna pola sveta, različna ne le kulturno in zgodovinsko, s tem nihče ne trdi, ampak tudi različna v svojih trenutnih političnih pristopih. Tu so udeleženci konference spomnili na koncept dojemanja sodobne Rusije kot "tretjega pola" sveta v jasnem nasprotju s Kitajsko kot "drugim polom". Razlika je tukaj ravno v kvalitativni razliki med Rusijo, ki je že "prestopila črto" popolnega preloma z Zahodom (in združuje druge istovrstne države, ki "nimajo česa izgubiti"), in Kitajsko, ki je (še) ni prestopila.

Drugo zasedanje konference je bilo posvečeno stabilnosti, razvoju in varnosti v Veliki Evraziji. Udeleženci konference so poudarili, da je celovito strateško partnerstvo med Rusijo in Kitajsko pomemben konstruktiven dejavnik, ki vpliva na celotno Veliko Evrazijo in je eden ključnih temeljev, ki določajo varnost celine. Rusko-kitajski odnosi bodo v veliki meri določali splošni okvir odnosov po vsej Evraziji. Zato naši državi nosita tudi posebno odgovornost za ohranjanje stabilnosti in varnosti v Veliki Evraziji. Številni govori so opozorili na primernost in potencial neke vrste razširitve vrednot in pristopov dvostranskega rusko-kitajskega partnerstva na druge države Velike Evrazije, za njihovo vključitev v ta proces. Rečeno je bilo, da lahko prav na podlagi tega jedra postopoma nastane sistem enotne evrazijske varnosti. Seveda je treba to storiti ob upoštevanju suverenosti in nacionalnih interesov vseh držav, ki sodelujejo v tem procesu.

Konferenca je tudi poudarila, da so vse dosedanje svetovne in regionalne ureditve praviloma temeljile na hierarhiji, na hegemonistični prevladi vodilne sile. Temeljna razlika nastajajočega sistema sodelovanja in varnosti v Veliki Evraziji je prav v tem, da ne predvideva takšne hierarhije in temelji na vrednotah suverenosti in enakosti. Jasno je, da je v praksi takšen pristop težje izvajati, vendar bo veliko bolj harmoničen in trajnosten. Udeleženci konference so ugotovili, da je evroazijski varnostni sistem trenutno šele na samem začetku svojega razvoja. Korake k njegovi uveljavitvi je mogoče povezati s postopnim razvojem skupne strateške kulture držav Velike Evrazije. Ploden je tudi pristop, po katerem bi se na prvi stopnji skupni dogovori nanašali na majhna, zasebna, tehnična vprašanja, glede katerih bi imele različne države v regiji manj nesoglasij. V ta namen bi lahko uporabili zlasti obstoječe mehanizme. Pri tem je bila omenjena Konferenca o medsebojnem delovanju in ukrepih za krepitev zaupanja v Aziji in podprta je bila namera, da postane stalna organizacija. Ugotovljeno je bilo tudi, da bi lahko nedavno rusko pobudo o skupni evrazijski varnosti, da bi jo bolje zaznali v Pekingu, tako po terminološki semantiki kot po bistvu bolj uskladili s predlogi Xi Jinpinga o globalni varnosti, izraženimi na zadnjem kongresu KPK, saj kitajski politiki in strokovnjaki iz očitnih razlogov ne presegajo njihovih okvirov. Kot odraz koncepta Xi Jinpinga so govori predvsem kitajskih udeležencev izpostavili idejo o nedopustnosti jedrske vojne v sodobnih mednarodnih odnosih.

Zlasti omenjene razlike v stališčih Rusije in Kitajske določajo, da je najbolj optimalen format za sodelovanje med državama v mednarodnih strukturah konjugacija, ki ne pomeni popolne enotnosti ali združitve. To je bilo že preizkušeno v praktični povezavi Evrazijske gospodarske unije in kitajske pobude Belt and Road, v kateri Rusija ne sodeluje v celoti in isti pristop je mogoče uporabiti za širšo interakcijo med različnimi mednarodnimi strukturami v Veliki Evraziji.

V nekaterih govorih kitajskih govorcev na konferenci pa so bili izrečeni argumenti, da bi se Rusija vendarle morala pridružiti pobudi Belt and Road, kar bi ji odprlo dodatne možnosti, predvsem za gospodarsko sodelovanje s Kitajsko in možnost dostopa do kitajskih finančnih mehanizmov, ki se izvajajo v okviru te pobude. Kitajska stran je predlagala tudi vzpostavitev brezvizumskega režima potovanj med Kitajsko in Rusijo.

Tretje zasedanje konference je bilo osredotočeno na temo »Kitajska, Rusija in izgradnja novega tipa multilateralizma«. Udeleženci konference so ugotovili, da je naše bilateralno partnerstvo pomemben dejavnik pri razvoju BRICS, SCO in drugih mednarodnih struktur, ki združujejo države globalnega nezahoda in globalnega juga. Sedanje rusko predsedovanje BRICS in prihodnje kitajsko predsedovanje SCO nudita našima državama dobro priložnost, da primerjata svoja stališča v teh strukturah, tako da se agende in prednostne naloge BRICS in SCO dopolnjujejo, da se poveča kumulativna učinkovitost obeh struktur.

Na zasedanju je bilo poudarjeno, da so BRICS, SCO in druge nezahodne mednarodne strukture skupnost enakih, brez hegemonije ene sile, za razliko od zahodno-centričnih formatov. Prav to je tisto, kar vse več držav z globalnega juga privablja v BRICS, kar dokazuje tako lanska odločitev o širitvi BRICS kot nove vloge za članstvo, vložene letos.

V tem kontekstu so udeleženci konference razpravljali o možnostih različnih pristopov k širitvi BRICS, pri čemer bi cilje splošne solidarnosti med nezahodnimi državami dosegli tako, da bi v BRICS pritegnili čim več novih članic, vendar bi manjši formati bolje ustrezali nalogam notranje konsolidacije, homogenosti in če hočete notranje samodiscipline članic BRICS ter učinkovitega izvajanja odločanja. Ugotovljeno je bilo tudi, da se je v zahodnih medijih in strokovni javnosti pojavilo stališče, da bi maksimalno "ohlapen" BRICS, nesposoben doseči resen dogovor, v celoti izpolnil cilje ZDA in Zahoda pri ohranjanju hegemonije v svet. V zvezi s tem bi morebitna najširša širitev BRICS v celoti podpirala interese Zahoda. Jasno pa je, da je pojav tovrstnih člankov sam po sebi del hibridne informacijske vojne, katere cilj je spodkopati BRICS od znotraj. V zvezi s tem so razpravljali o pristopih povezovanja starih in novih članic BRICS v formatih BRICS+ ali »Greater BRICS«. Udeleženci zasedanja so podrobno razpravljali o vprašanjih krepitve vloge nacionalnih valut med državami BRICS – kako izpolniti nalogo, zastavljeno na lanskem vrhu BRICS. Opozorjen je bil na pomen razvoja suverenih digitalnih finančnih instrumentov v državah BRICS v ta namen. Zanimivo je bilo poročilo o izkušnjah razvoja digitalnega juana na Kitajskem, tudi v mednarodni razsežnosti Velike Evrazije in globalnega juga, v sodelovanju med centralnimi bankami regije. Rusija, ki je šele na samem začetku poti uvajanja suverene digitalne valute, bi se lahko iz te kitajske izkušnje veliko naučila.

Četrto zasedanje konference je bilo posvečeno sodelovanju med Rusijo in Kitajsko na področju izobraževanja, humanistike in komunikacij v digitalni dobi. S sklepom voditeljev naših držav sta leti 2024 in 2025 razglašeni za skupni leti kulture Rusije in Kitajske. Na tem področju je bilo že veliko doseženega, kar odpira nove možnosti za razvoj možnosti za sodelovanje. Ena od nalog tukaj je, da ruski in kitajski znanstveniki razvijejo nekakšno skupno epistemologijo za analizo globalnih političnih in družbeno-ekonomskih procesov, da bi prenehali uporabljati stare zahodnocentrične pripovedi. Pomembna je tudi opustitev zahodnocentrične scientometrije, ki je do nedavnega s svojimi formalnimi sholastičnimi mehanizmi skoraj v celoti določala delovanje univerz in raziskovalnih središč v naših državah in še vedno vpliva.

Na splošno je skupna konferenca kluba Valdai in ECNU potekala v vzdušju iskrenega, zainteresiranega in zaupljivega dialoga med strokovnjaki iz obeh držav. Veliko je prispeval tako k našemu medsebojnemu razumevanju kot tudi k uskladitvi ur med političnima pristopoma obeh držav na ravni strokovne diplomacije. Tesno sodelovanje s kitajskimi kolegi se bo nadaljevalo tudi v prihodnje.

Vir: Valdai Discussion Club

Vir objave: https://infobrics.org/post/42800