Podnebne spremembe prinašajo zdravstvena tveganja, ki zahtevajo ukrepe, podobne tistim za Covid-19, vključno s cepljenjem, je dejala najvišja strokovnjakinja za Covid pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) na novinarski konferenci.
S prihajajočo reformo WHO bo Svetovna zdravstvena organizacija prevzela tudi pristojnost za podnebje. Ideologija “Eno zdravje” določa, da postane podnebna kriza uradno zdravstvena kriza. Na novinarski konferenci 9. avgusta je WHO prvič jasno povedala, kaj to pomeni: ukrepe za Covid, vključno s cepljenjem, bomo morali v prihodnosti uporabiti tudi proti “podnebni krizi”.
Podnebne spremembe kot zdravstvena kriza
Najvišja strokovnjakinja za Covid pri WHO, Maria Van Kerkhove, je v Ženevi opisala kako je podnebno vprašanje konkretno zdravstveno tveganje:
“Podnebne spremembe omogočajo širjenje komarjev proti severu in jugu, s čimer so države izpostavljene tveganju za bolezni, s katerimi se doslej niso soočale. V svetu, v katerem živimo, se moramo zavedati teh sprememb in jih biti sposobni preprečiti, se nanje pripraviti in nanje odzvati.”
Covid politika je del tega: uporabljeni bodo “uveljavljeni sistemi”, še posebej tisti, ki so bili “izboljšani” v zadnjih treh letih. Govori se tudi o zdravilih in cepljenjih, je izrecno povedala Van Kerkhove. “Sistemi proti Covidu” se lahko uporabljajo tudi proti “drugim boleznim”. Države so na tem “neverjetno trdo” delale, govori kot politik in ne kot znanstvenik.
Novinarsko konferenco si lahko ogledate tukaj. Prisotna sta bila tudi generalni direktor WHO Tedros in Mike Ryan, direktor za nujne primere pri WHO.
Kljub temu da je WHO uradno razglasila konec pandemije Covid-19, na novinarski konferenci pozivajo, naj se ne zmanjšuje nadzor. Obstaja nova različica virusa. Virus še vedno kroži in še naprej mutira, je jasno povedala Kerkhove. Nevarnost v primerjavi z drugimi omikronskimi variantami se ni spremenila. Tako je varianta še vedno manj resna bolezen kot običajna gripa. Kljub temu pa je režimski tisk na zahodu že na mnogih mestih prešel nazaj v znano propagando o Covidu.
Tudi Tedros je izrecno priporočil nadaljnje delo na “pandemični pripravljenosti”. Prav tako naj vse države še naprej ponujajo cepiva proti Covidu - predvsem starejšim. Tedros je predstavil sedem priporočil za trenutno ravnanje s Covidom.
Ko govorimo o komarjih, je treba omeniti tudi genski program Billa Gatesa. Po uradni razlagi naj bi s sprostitvijo gensko spremenjenih komarjev naravne komarje naredil neškodljive. Z omejenim uspehom: V Floridi se je po sprostitvi milijonov gensko spremenjenih komarjev prvič po več kot 20 letih pojavila malarija.
WHO in Gatesovo cesarstvo bosta poplavila Afriko z malarijskim cepivom. Vsako leto naj bi v roke afriških otrok vbrizgali 100 milijonov injekcij. Vendar pa cepivo ni “učinkovito” niti “varno”.
Medtem ko so se na Floridi prvič po 20 letih pojavili primeri malarije, je bila bolezen hkrati tudi tema novinarske konference direktorja WHO, Tedrosa Adhanoma. Tedros je dejal, da so podnebne spremembe odgovorne za trajno breme zaradi malarije in da bosta skupaj z zavezništvom za cepljenje GAVI Billa Gatesa poplavila Afriko z malarijskim cepivom. Vendar pa to cepivo ni “učinkovito” niti “varno”.
Kljub temu da je Gatesovo cesarstvo vložilo na stotine milijonov dolarjev v boj proti malariji, so se primeri v zadnjih letih povečali. Samo leta 2018 je Gates na konferenci o malariji napovedal, da bo v naslednjih letih vložil milijardo dolarjev. Od takrat se število primerov povečuje - še posebej od leta 2020, ko je bila vsa pozornost usmerjena v Covid.
Malarija pustoši po Afriki, to je nesporno dejstvo. Po nekaterih ocenah naj bi vsako leto pol milijona otrok južno od Sahare postalo žrtev parazitske okužbe. In rešitev po mnenju Gatesa je jasna: cepljenje. Pri tem ga podpira WHO.
Poleg preventivnih zdravil obstaja do zdaj le eno cepivo proti malariji: “Mosquirix (RTS,S/AS01)” farmacevtskega velikana GSK. Za cepivo so potrebne štiri injekcije, učinek traja le nekaj mesecev in ni zagotovljena imunost. V zameno pa obstaja veliko stranskih učinkov.
Največje študije o cepivu so pokazale izjemno slabe rezultate, kot je poročal Jordan Schachtel. Skupina cepljenih je imela desetkrat večje tveganje za meningitis in cerebralno malarijo ter dvakrat večjo smrtnost kot skupina s placebom. In to pri tem komaj “delujočem” cepivu, saj skorajda ne ščiti.
Vendar WHO skorajda blagoslavlja to cepivo. Na spletni strani WHO trdijo, da se z 200 cepljenji proti malariji rešuje življenje enega otroka. Vendar pa načina izračuna ne razkrijejo. Leta 2022 je UNICEF sklenil pogodbo v vrednosti 170 milijonov dolarjev za 18 milijonov odmerkov “Mosquirixa”.
Nov trg za Gatesa in farmacevtsko industrijo
In medtem ko Gatesovo cesarstvo še vedno vlaga v raziskave drugih cepiv, prevzema nadzor nad malarijsko industrijo v Afriki. V beli knjigi iz aprila 2023 pojasnjujejo, kako bodo do leta 2030 vsako leto vbrizgali do 100 milijonov cepiv v roke afriških otrok južno od Sahare. Cepivo naj bi bilo “varno in učinkovito”, piše globalno zavezništvo za cepljenje GAVI na svoji spletni strani.
Ta malarijska industrija, ki bo nastala kot posledica tega, naj bi imela letni obseg milijarde dolarjev. Jordan Schachtel poudarja: “Ni dokazov, da ta cepiva proti malariji delujejo preventivno.” Vendar pa to ne spremeni ničesar za globalne institucije javnega zdravstva (!) in njihove prijatelje iz velike farmacije. Cepivo naj bi preplavilo Afriko.
Vendar ga bo morda kmalu zamenjalo mRNA cepivo BioNTecha. To bo zagotovo “še boljše” (in tudi dražje).
V julija sta WHO in GAVI napovedala, da bosta v naslednjih mesecih poslala 18 milijonov odmerkov “Mosquirixa” v 12 afriških držav.
Podnebne spremembe zahtevajo ukrepanje.
Povzeto po tkp.at
Če želite biti obveščeni o novicah se prijavite na: OBVESTILA
