Ali se lahko izraelska vojna s Hamasom razširi na več front? Ali bi se lahko ta trenutni konflikt, ki je že terjal veliko življenj, razširil na Zahodni breg? Ali bi se nato lahko prenesel na severno mejo Izraela z Libanonom, kjer deluje Hezbolah? In ali se bo ta regionalna kriza stopnjevala preko posrednega boja in vključila države, kot so Iran, Sirija in Jemen?
Nekateri analitiki menijo, da je to ne le mogoče, ampak vse bolj verjetno. In če imajo prav, imamo velik problem. Samo poglejte zemljevid Izraela. Vzdolž njegovih nestabilnih meja poteka hudo obstreljevanje. Čeprav nekoliko manj opazno v primerjavi z bojem, ki poteka okoli Gaze, se spopadi nadaljujejo tudi na severni meji Izraela. Tam je Izrael začel napade na skupino Hezbolah, ki ima sedež v Libanonu. Obstreljevanje je odgovor na raketni ogenj iz južnega Libanona proti severu Izraela. To obstreljevanje je sprožilo strah pred ponovitvijo leta 2006, ko je Izrael vodil krvavo enomesečno vojno z Hezbolahom.
Hezbolah, je šiitska skupina, ki si prizadeva za uničenje Izraela. Skupina, ki ima sedež v Libanonu, je podprla tudi Hamasov napad na Izrael. Zdaj pa obstreljevanje med Izraelom in Hezbolahom na severnem delu meje povečuje nelagodje zaradi možnosti, da bi se konflikt lahko razširil na druge fronte. Obstajajo znaki, da se bo to zgodilo.
Po podatkih Inštituta za preučevanje vojne, ameriške neprofitne raziskovalne skupine, se izraelske sile trenutno soočajo s trojno grožnjo militantnih skupin, zlasti tistih, ki jih podpira Iran. Ne gre samo za Hamas. Izrael se sooča z grožnjami Hezbolaha na severu, in zaveznicami Hamasa na Zahodnem bregu. Militanti v sosednji Siriji predstavljajo še eno možno grožnjo. Izraelska vojska je poročala o več izstrelitvah iz Sirije proti izraelskemu ozemlju, kar je prvič, da so se streljanja čez to mejo dogajala od izbruha spopadov v soboto. Po izjavah izraelske vojske so rakete padle v odprto območje in nanje so odgovorili s topništvom in minometi.
Postaja jasno, da se Izrael ne bori samo proti Hamasu okoli območja Gaze, ampak tudi proti njegovim zaveznikom v Libanonu in Siriji. Zaradi tega niso presenetljive provokacije Hezbolaha v zadnjih nekaj dneh.
Izrael je že prej bil tarča napadov iz Libanona, Sirije in celo Iraka med vojno maja 2021. V začetku tega leta je Izrael doživel tudi raketno obstreljevanje iz Libanona med velikonočnimi prazniki. Med poletjem so se povečali napadi iz Jenina. Do zdaj so bili ti napadi na severu majhni, a postopoma narašča njihova pogostost in povečuje se skrb glede konfliktov na več frontah.
Ali lahko diplomacija ustavi vojno? Zdi se malo verjetno. Napad Hamasa v soboto je sprožil prizadevanja vplivnih regionalnih držav, vključno z Egiptom, Turčijo in ZAE. Vsi poskušajo preprečiti uničujočo eskalacijo. Toda kljub pogovorom je malo upanja za umirjanje napetosti.
Izrael je v bližini Gaze razporedil več kot sto tisoč vojakov. Vpoklicanih je bilo že več kot 300 tisoč rezervistov in zdi se, da bo izraelski premier Netanjahu kmalu ukazal kopensko invazijo. Ne pozabimo na ZDA, ZK in vse druge zaveznice, ki so obljubile podporo Izraelu. Obljubili so, da bodo stali z ramo ob rami z Izraelom pri njegovem prizadevanju za obrambo. ZDA so poslale svojo udarno skupino USS Ford v vzhodno Sredozemlje. Pripravljena je pomagati Izraelu po potrebi. Angažiranje najnovejše in najnaprednejše ameriške jedrske letalonosilke poudarja resnost predanosti Washingtona. Njen edinstveni potencial za premagovanje katere koli druge vojaške sile na svetu, kaj šele Hamasa ali katere koli druge skupine, je jasno opozorilo Iranu in militantnim skupinam, naj ne tvegajo spopada z Izraelom.
Toda v odgovor so iraške in jemenske oborožene skupine, povezane z Iranom, izdale grožnjo. Zagrozile so z napadi na interese ZDA z raketami in brezpilotnimi letali, če bo Washington posredoval v podporo Izraelu. Kot že omenjeno, so to zgovorni pokazatelji možnosti stopnjevanja konflikta na dodatne fronte. Člani tako imenovane osi odpora, ki jo sestavljajo frakcije podprte s strani Irana, so izdali grožnje. Pripravljeni so na stopnjevanje konflikta in širitev spopadov po regiji.
Prejšnji vodja Hamasa, Khaled Meshaal, je pozval muslimane, naj se mobilizirajo za globalni upor proti Izraelu in Zahodu v petek, 13. oktobra. Meshaal je petek razglasil za “petek napada Al-Akse” in pozval muslimane po svetu, naj se žrtvujejo v “sporočilu jeze” proti Izraelu in njegovim zaveznikom.
V izjavi na X je Meshaal “prosil vse muslimane po svetu, naj razglasijo džihad v svoji duši; naj se borijo in postanejo mučeniki za Al-Akso”.
Želi, da se muslimani borijo proti Judom, začenši z muslimani, ki živijo v državah, ki obkrožajo Izrael: Jordaniji, Siriji, Libanonu in Egiptu (pa tudi drugih državah), naj se zberejo na mejah in poskusijo vstopiti, vsak na svoj način. Rekel je: “To je čas, ko se džihad udejanji na terenu, ne samo v teoriji. Prosil je mudžahedine, naj gredo v dolge karavane in prelijejo svojo kri po palestinski zemlji”.
“Sredstva so pomembna, vendar danes prosimo, da se žrtvujete - vašo kri in duše [za Palestino]”, je zaključil Meshaal.
Hamas je ponovil Meshaalov poziv v izjavi, objavljeni v torek, pozivajoč Palestince, naj se soočijo z izraelsko vojsko v petek, 13. oktobra.
Ali to pomeni, da se bodo v spopade vključile države, kot so Iran, Sirija, Libanon, Jemen,... in s tem ZDA ter drugi zavezniki Izraela?
Ampak kot pravijo poznavalci, nič v politiki se ne zgodi po naključju. Sobotni napad Hamasa na Izrael je bil načrtovan in pripravljan dalj časa, zato je težko verjeti, da nihče v ameriških in izraelskih obveščevalnih agencijah tega ne bi opazil. Ali lahko torej sklepamo, da so napad dopustili le kot izgovor za "dokončno rešitev" palestinskega vprašanja ali celo za namerno sprožanje nove obsežne krize na bližnjem vzhodu?
Izrael je danes zjutraj (13.10.) pozval 1,1 milijona ljudi v severnem delu Gaze, naj se v roku 24 ur umaknejo na jug, saj je napovedana izraelska kopenska ofenziva. Poziv je danes zjutraj povzročil paniko med civilisti in humanitarnimi delavci, ki že težko prenašajo izraelske letalske napade in blokado. Združeni narodi takšno evakuacijo označujejo kot nemogočo in bo povzročila tragedijo.
Izraelska vojska je zjutraj neposredno izdala ukaz o evakuaciji 1,1 milijonu ljudi, ki živijo severno od območja imenovanega Wadi Gaza, naj se premaknejo proti jugu. To bi pomenilo, da bi se celotno prebivalstvo Gaze in okolice moralo umakniti iz svojih domov. Združeni narodi pravijo, da je nemogoče preseliti toliko ljudi brez uničujočih humanitarnih posledic in so pozvali Izrael, naj umakne ta ukaz. V Gazi, ki jo obvladuje Hamas, živi 2,3 milijona ljudi, na ozkem ozemlju, dolgem le okrog 40km in širokem 11km, kjer že večinoma ni elektrike in so bolnišnice preobremenjene.
Preberite tudi Drugačen pogled na izraelsko – palestinsko krizo
