Nedavni pokol civilistov, ki so čakali v vrsti za hrano, poudarja namerno naravo humanitarne katastrofe v Palestini.
Po izraelskem pokolu najmanj 115 stradajočih Palestincev, ki so 29. februarja stali v vrsti za pomoč v hrani, so zahodni mediji zelo malo ali nič ogorčeni, bi pa zavpili, če bi bil storilec Rusija ali Sirija.
Po podatkih ministrstva za zdravje v Gazi, so izraelske sile v četrtek, 29. februarja, zgodaj zjutraj streljale na neoborožene Palestince, ki so jugozahodno od mesta Gaza čakali na nujno potrebno pomoč v hrani. Zaradi tega je bilo ubitih 115 civilistov in več kot 750 ranjenih.
Priljubljeni ameriški komentator sodnik Andrew Napolitano je v nedavnem intervjuju z nagrajenim analitikom profesorjem Jefferyjem Sachsom dejal: "Nedolžni civilisti v Gazi so bili postavljeni v vrsto, da bi iz tovornjaka s pomočjo prejeli moko in vodo, več kot 100 pa so jih izraelski vojaki pobili, pokosili. To mora biti eden najbolj obsojanja vrednih in javnih pobojev, ki so jih izvajali."
Uradna izraelska različica dogodkov, kar ni presenetljiva, krivdo pripisuje samim Palestincem. Smrt in poškodbe naj bi povzročil stampedo, izraelski vojaki pa so streljali šele, ko so menili, da jih množica ogroža. BBC je celo citiral enega od vojaških poročnikov, ki je dejal, da so vojaki "previdno poskušali razgnati množico z nekaj opozorilnimi streli." Mark Regev, posebni svetovalec izraelskega premiera, je šel tako daleč, da je za CNN povedal, da izraelske enote niso bile na noben način neposredno vpletene in da je streljanje prišlo od "palestinskih oboroženih skupin".
Pričevanja preživelih in zdravnikov pa pripovedujejo drugačno zgodbo, saj pravijo, da so večino oseb, ki so jih zdravili po incidentu, ustrelile izraelske sile. Poročila osrednjih medijev pa uporabljajo značilno nevtralne formulacije, ko se dokazi začnejo kopičiti proti Izraelu. "112 mrtvih v kaotičnih prizorih, ko izraelske enote streljajo v bližini tovornjakov s pomočjo, pravijo uradniki v Gazi," pravi naslov Guardiana. Zdi se, da Palestinci vedno samo "umrejo," ne pa da so ubiti, in zdi se, da so izraelske enote samo "odprle ogenj" v bližini. Izkrivljene besedilne konvencije vztrajajo celo kljub navajanju palestinskih uradnikov, ki so prisotni v istem naslovu - uradnikov, kot je palestinsko zunanje ministrstvo, ki je precej jasno obtožilo Izrael, za izvajanje "pokola" v okviru "genocidne vojne."
Članek na koncu navaja vršilca dolžnosti direktorja bolnišnice al-Awda, ki je dejal, da je bila večina od 161 oskrbovanih žrtev očitno ustreljena. Zavajajoči naslov je bil verjetno nameren, saj je računal na to, da se večina ljudi ne bo potrudila prebrati celotnega članka.
V poročilu, objavljenem 3. marca, je Euro-Med navedel, da so bili člani njegove ekipe na terenu prisotni v času incidenta in "dokumentirali izraelske tanke, ki so močno streljali na palestinske civiliste, ki so poskušali prejeti humanitarno pomoč." Poročilo nadalje navaja Dr. Jadallah Al-Shafi'i, vodjo zdravstvene nege v Shifi, glavni bolnišnici v Gazi, ki pravi, da "so bili med žrtvami medicinsko osebje in reševalci," in da so v Shifi "opazili več deset mrtvih in ranjenih, ki jih je zadelo izraelsko streljanje."
V poročilu je naveden tudi doktor Amjad Aliwa, specialist za nujne primere v Šifi, ki je bil prav tako na kraju, ko so izraelski vojaki začeli streljati. Po besedah Aliwe se je izraelsko streljanje začelo, "takoj ko so tovornjaki v četrtek ob 4. uri zjutraj prispeli".
Vendar je pokol 29. februarja, naj bo še tako tragičen, le del trenutne faze izraelske vojne proti Gazi: namerno stradanje Palestincev. In tako kot sam pokol je tudi celotna zadeva deležna brezobzirne besedne obravnave s strani etabliranih medijev.
New York Times je 29. februarja objavil članek, katerega naslov, "Otroke v Gazi preganja lakota," nakazuje, da je stradanje skrivnostna zlonamerna sila s svojo lastno voljo, pri čemer se izogne omembi izraelskega obleganja kot njegovega očitnega vzroka.
Tako kot pri članku v Guardianu, tudi v članku NYT v nekaj odstavkih navaja, da je "lakota katastrofa, ki jo je povzročil človek," in opisuje, kako izraelske sile preprečujejo dostavo hrane in kako je zaradi izraelskega bombardiranja razdeljevanje pomoči nevarno.
Kot je profesor Sachs navedel, "...Izrael je namerno stradal ljudi v Gazi. Stradal! Ne uporabljam pretiravanja, govorim o dobesednem stradanju prebivalstva. Izrael je zločinec, zdaj je v stanju neprekinjenega vojnega zločina. Menim, da je v statusu genocida."
Kdor je bil pozoren, ve, da pokol 29. februarja ni bil prvi in verjetno tudi ne zadnji takšen incident. Tema na Twitterju/X to opisuje in ugotavlja, "Pred včerajšnjim "pokolom za moko" je IDF že TEDNE streljal brez razlikovanja na lačne Palestince, ki so čakali na tovornjake s pomočjo na točno istem mestu, praktično vsak dan!"
Ta nit (opozorilo: eksplicitne slike!), ki jo je zbral Gazanski analitik in vodja komunikacij Euro-Med Muhammad Shehada, navaja primere izraelskih vojakov, ki so streljali na Palestince vsak dan v tednu pred 29. februarjem.
Lahko stavite, da bi bili sirski ali ruski vojaki, ki bi streljali na stradajoče civiliste, na prvih straneh 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Če se spomnimo, jim tega sploh ne bi bilo treba storiti - že namig o obtožbi bi bil dovolj, da bi se razširil v medijih.
Stradanje v Siriji je bilo nekaj drugega.
V omenjenem članku NYT je zapisano, da je "poročila o smrti zaradi lakote težko preveriti na daljavo". Toda "preverjanje na daljavo" je natanko to, kar so NYT in drugi zahodni mediji v preteklih letih večkrat počeli v Siriji.
Na območjih, ki so jih zasedle (takratne) teroristične tolpe al-Nusra, Jaysh al-Islam in druge ekstremistične teroristične tolpe, ki so jih Zahod in korporativni mediji poimenovali "uporniki", so pomoč v hrani vedno vzeli zadevni teroristi in jo zadržali pred civilnim prebivalstvom, kar je v nekaterih predelih povzročilo lakoto. Madaja zahodno od Damaska, vzhodni Alep in pozneje vzhodna Guta so bila okrožja, o katerih se je v uveljavljenih medijih najbolj glasno govorilo in ki so bila kritje za širšo kampanjo za strmoglavljenje sirske vlade pod vodstvom ZDA.
V ozadju trditev, da vlada strada civiliste, so bili večinoma "neimenovani aktivisti " ali aktivisti, katerih pripadnost Nusri ali celo ISIS je bila zelo očitna.
Kot sem videla in slišala vsakič, ko je bila katera od teh regij osvobojena, je bilo poslane veliko hrane in zdravil, vendar jih civilisti niso nikoli videli. V vzhodnem Alepu, Madayi, al-Waerju, vzhodni Guti, če naštejem le ključna območja, so se civilisti vedno znova pritoževali, da teroristične frakcije kopičijo hrano in zdravila, če pa jih že prodajajo prebivalstvu, je to po oderuških cenah, ki si jih ljudje ne morejo privoščiti.
V starem mestu Homs leta 2014, ki so ga mediji takrat imenovali "prestolnica revolucije", so mi lačni prebivalci, ki sem jih srečala, povedali, da so jim "uporniki " podprti od Zahoda ukradli vsak grižljaj hrane in ukradli tudi vse, kar je imelo vrednost.
Kljub temu so medijski naslovi o teh regijah kričali o stradanju in za to odkrito obtoževali sirsko vlado, spremljale pa so jih skrb vzbujajoče slike izčrpanih civilistov (nekateri med njimi sploh niso bili iz Sirije), ki naj bi med bralci in gledalci sprožile močna čustva. Isti mediji se večinoma odločijo, da vam ne pokažejo izčrpanih, stradajočih Palestincev v Gazi.
Zgovorno je, da sirska mesta, obkoljena s strani terorističnih sil, oblegana, bombardirana, obstreljevana in stradajoča, mediji praktično niso omenjali. To ni ustrezalo Natovi zgodbi "uporniki"=dobri, Asad=slab.
V Gazi pa svet v realnem času opazuje, kako Palestinci umirajo zaradi stalne lakote, ki jo je mogoče preprečiti.
Odprite meje
Pred nekaj dnevi je izvršna direktorica organizacije Medical aid for Palestinians Melanie Ward v intervjuju za CNN kot vzrok za lakoto v Gazi navedla Izrael.
"To je zelo preprosto: razlog je v tem, da izraelska vojska ne dovoli vstopa. To lakoto bi lahko zelo preprosto končali že jutri, če bi nam le dovolili dostop do tamkajšnjih ljudi. Vendar jim tega ne dovolijo. Tako so rekli: 'Nič ne bo šlo noter'," je dejala Ward.
Lakoto je opisala kot "najhitrejši upad prehranjenosti prebivalstva, kar so jih kdaj koli zabeležili. To pomeni, da otroci stradajo najhitreje doslej na svetu. A to bi lahko končali že jutri, vse bi lahko rešili. Vendar nam to ne uspeva."
Temu pritrjuje tudi UNICEF. V sporočilu za javnost za njegovo poročilo iz februarja 2024 je navedeno, da je na severu Gaze 15,6 % (vsak šesti otrok), mlajših od dveh let, "akutno podhranjenih ". "Od tega jih skoraj 3 % trpi zaradi hude podhranjenosti, ki je najbolj življenjsko nevarna oblika podhranjenosti in zaradi katere so majhni otroci izpostavljeni največjemu tveganju zdravstvenih zapletov in smrti, če niso deležni nujnega zdravljenja," ugotavlja UNICEF.
Še huje, "ker so bili podatki zbrani januarja, je stanje danes verjetno še hujše," opozarja UNICEF in prav tako ugotavlja, da je hitro naraščanje podhranjenosti "nevarno in povsem preprečljivo".
Profesor Sachs je pomembno opozoril: "To se bo ustavilo, ko bodo Združene države prenehale dobavljati strelivo Izraelu. To se ne bo ustavilo s samokontrolo v Izraelu, saj je ni ... Verjamejo v etnično čiščenje ali še kaj hujšega. In Združene države so edina podpora, ki ne ustavi tega pokola."
Zračno spuščanje zanemarljivih količin pomoči v hrani v Gazo ni odgovor. To legitimira namerno izraelsko stradanje Gaze, Palestinci, ki se zatečejo k pomoči, pa postanejo lahke tarče za izraelsko vojsko, ki jih lahko pohabi ali ubije. Edina rešitev je takojšnje odprtje meja in dovolitev vstopa stotinam tovornjakov s pomočjo, ki so parkirani v Egiptu. In končati izraelsko bombardiranje Gaze.
Vir: RT.com
Avtorica Eva Bartlett je kanadska neodvisna novinarka. Več let je na terenu pokrivala konfliktna območja na Bližnjem vzhodu, zlasti v Siriji in Palestini (kjer je živela skoraj štiri leta).
