“Malezija je Rusiji — kot predsedujoči BRICS — poslala prošnjo za pridružitev organizaciji (BRICS), poleg tega pa je izrazila odprtost za sodelovanje kot država članica ali strateški partner,” je sporočil malezijski premier Datuk Seri Anwar Ibrahim. Rusija je pozneje potrdila interes države in izjavila, da bo “aktivno podpirala” tesnejše odnose. Kot taka Malezija predstavlja le zadnjo v dolgi vrsti večinoma nastajajočih trgov, ki so izrazili svoje močne želje po pridružitvi rastočemu gospodarskemu bloku.
BRIC, ki je sprva obsegal štiri države Brazilijo, Rusijo, Indijo in Kitajsko, je bil ustanovljen leta 2009 kot gospodarska skupina gospodarstev v vzponu, preden je bila eno leto kasneje vključena Južna Afrika, ki jo je spremenila v BRICS. Od takrat se je blok razširil z uradnim dodajanjem Irana, Egipta, Etiopije, Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov (ZAE) na začetku leta 2024. Kot tak BRICS+ zdaj predstavlja približno 45 odstotkov svetovnega prebivalstva, 25 odstotkov svetovne trgovine, 40 odstotkov svetovne proizvodnje nafte, 28 odstotkov nominalnega svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP) in več kot ena tretjina svetovnega BDP v smislu paritete kupne moči (PPP).
Avgusta 2023 je predsedujoča lanskoletnemu vrhu Južna Afrika potrdila, da je zanimanje za pridružitev BRICS+ izrazilo več kot 40 držav, vključno z Alžirijo, Bolivijo, Indonezijo, Kubo, Demokratično republiko Kongo (DRC), Komoro, Gabonom in Kazahstanom. Do 24. februarja je južnoafriški minister za mednarodne odnose in sodelovanje Naledi Pandor poročal novinarjem, da je 34 držav uradno izrazilo zanimanje za pridružitev bloku, od katerih jih je več kot 20 aktivno predložilo prošnje za članstvo. Vse to torej jasno pomeni, da se bo BRICS+ v prihodnjih mesecih in letih znatno razširil.
S tem v mislih bodo vse oči od 22. do 24. oktobra uprte v rusko mesto Kazan, kjer bo naslednji vrh BRICS, kjer bo predsedovanje letos predano Rusiji. O širitvi članstva se bo skoraj zagotovo razpravljalo in dogovarjalo. Kar zadeva Malezijo, bi lahko članstvo v BRICS+ potrdili že na tem srečanju. Dvodnevni obisk ministra za zunanje zadeve Ruske federacije Sergeja Lavrova v državi, ki se je končal 27. julija, je domnevno vključeval močno podporo prizadevanjem Malezije za članstvo.
“To morebitno članstvo veliko obeta za obe državi in poudarja našo zavezanost spodbujanju trdnega mednarodnega sodelovanja,” je Anwar Ibrahim zapisal v objavi na Facebooku glede obiska. Malezijski premier je tudi potrdil, da sta državi raziskali možnosti za okrepitev dvostranskega sodelovanja, s posebnim poudarkom na krepitvi vezi na ključnih področjih, kot so naložbe in trgovina, znanost in tehnologija, kmetijstvo, obramba in vojska, izobraževanje ter turizem in kultura.
Prošnja Malezije je sledila novici, da je tudi sosednja Tajska 22. junija predložila uradno pismo s prošnjo za pridružitev BRICS+. Blok “predstavlja okvir sodelovanja jug-jug, katerega del si Tajska že dolgo želi biti”, je dejala tajska ministrica za zunanje zadeve Maris Sangiampongsa sredi junija novinarjem o globalnem jugu, široki skupini svetovnih držav v razvoju. Tudi druge države jugovzhodne Azije, vključno z Indonezijo in Vietnamom, so izkazale zanimanje za članstvo v BRICS+.
Morda najbolj osupljivo od vsega pa je bilo razkritje konec junija, da si Republika Turčija prizadeva za članstvo v BRICS+, pri čemer naj bi to potezo sprožilo naraščajoče razočaranje Ankare zaradi pomanjkanja napredka pri pridružitvi EU. “Imamo odnose in vodimo pogovore, pogajanja z državami BRICS, in ti gredo skozi evolucijo,” je za Habertürk TV povedal minister za zunanje zadeve Hakan Fidan. “Če bi EU imela voljo narediti korak naprej, bi lahko bil naš pogled na nekatera vprašanja drugačen.”
Ali je interes Turčije realističen ali pa je zgolj pogajalski vložek, ki se uporablja za ponovni zagon pogovorov o njenem članstvu v EU, bomo še videli. Kljub temu je Fidan pohvalil BRICS+ in nakazal, da so ambicije Turčije glede članstva — zlasti zaradi države, ki se sama sooča z gospodarsko krizo, z inflacijo, ki presega 70 odstotkov –dejansko resnične. »Znotraj Nata obstaja vojaško zavezništvo, vendar se gospodarsko zavezništvo ni uresničilo [z EU]. Zato naše iskanje poteka« je še pripomnil Fidan. »Drugačna in lepša stran BRICS-a v primerjavi z EU je, da vključuje vse civilizacije in rase. Če lahko postane malo bolj institucionalno, bo prineslo resne koristi.«
Torej, zakaj toliko držav zdaj hrepeni po pridružitvi BRICS+? Skupaj s Šanghajsko organizacijo za sodelovanje (SCO), Organizacijo pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) in Skupnostjo neodvisnih držav (CIS) mnogi vidijo BRICS+ kot rezultat prizadevanj Kitajske in Rusije za razvoj alternativnih gospodarskih okvirjev, ki izzivajo obstoječe mednarodni red, v katerem prevladuje zahod. Za mnoge, ki si želijo pridružiti bloku, članstvo v BRICS+ predstavlja del novega, pravičnejšega svetovnega reda, ki se spopada s finančnim sistemom, pod vodstvom institucij, kot sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad (IMF), za katere na splošno velja, da so trdno pod hegemonističnim zahodnim nadzorom in vodstvom ZDA.
Uspehi teh razmeroma novih skupin prav tako močno zmanjšajo moč medvladnih forumov pod vodstvom zahoda, kot sta G7 (Skupina sedmih) in OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj), ki skoraj izključno združujejo napredna, industrializirana gospodarstva. In z gospodarsko in zunanjo politiko teh gospodarstev, ki so pod vse večjim globalnim nadzorom, se iskanje alternativnih organizacij, ki bolj predstavljajo ideologije držav v razvoju, zdaj izvaja bolj intenzivno kot kdaj koli prej.
Prizadevanje Malezije, da se pridruži BRICS+, delno poganja želja Anwarja Ibrahima, da ne le zagovarja sodelovanje znotraj globalnega juga, ampak tudi loči Malezijo od tega, kar ona in mnogi drugi vidijo kot zahodna dvojna merila. “Nekateri med nami, vključno z ljudmi, kot sem jaz, mislimo, da moramo najti rešitve za nepošteno mednarodno finančno in gospodarsko arhitekturo,” je nekdanji malezijski minister za zunanje zadeve Saifuddin Abdullah priznal za Bloomberg v intervjuju 21. junija. “BRICS bi bil torej verjetno eden od načinov za uravnoteženje nekaterih stvari.”
Letos ti pogledi hitro dosegajo vrelišče, saj izraelska vojna v Gazi izziva vsesplošne obtožbe o absolutni hinavščini zahoda. Anwar Ibrahim je več kot enkrat dal duška svoji jezi zaradi izgube palestinskih življenj in potrdil, da sta se Malezija in Rusija pogovarjali o nujni potrebi po trajni prekinitvi ognja, takojšnji humanitarni pomoči in priznanju Palestine kot polnopravne članice Združenih narodov.
“Malezija na BRICS ne gleda kot na alternativo, ampak kot na drugi dopolnilni večstranski mehanizem,” je za South China Morning Post povedal Thomas Daniel, višji sodelavec, specializiran za zunanjepolitične in varnostne študije na Inštitutu za strateške in mednarodne študije (ISIS) v Maleziji 29. junija. Daniel je tudi priznal močne obstoječe vezi Malezije z ustanovnima članicama BRICS Kitajsko in Indijo, medtem ko bi napredek trgovinskih in naložbenih vezi z drugimi članicami, kot je Brazilija, lahko zelo koristil njenemu gospodarstvu, ki je odvisno od trgovine.
Sama teža ekonomskih »nagrad«, ki so na voljo tistim, ki pridobijo članstvo, bolj kot kateri koli drug dejavnik pojasnjuje svetovno blaznost za včlanitev, pri čemer povečanje obsega trgovanja med članicami BRICS+ že spodbuja znaten gospodarski razvoj. Po podatkih Boston Consulting Group se je delež globalne blagovne menjave med članicami skupine od leta 2002 do 2022 več kot podvojil na 40 odstotkov.
»Trgovina znotraj BRICS se je med letoma 2017 in 2022 povečala za 56 odstotkov in leta 2022 dosegla 614,8 milijarde dolarjev,« je nedavno poročal tudi inštitut Taihe. “Z dodajanjem večjih držav proizvajalk nafte, kot so Iran, Savdska Arabija in ZAE, ter držav, kot je Egipt, ki imajo strateško geografsko lego in ključno prometno infrastrukturo, je trgovina med državami BRICS Plus še naprej rasla,” so sporočili iz možganski trusta iz Pekinga. “Razumno je napovedati, da bo glede na število prebivalstva, naraščajoči srednji razred in širitev trga znotraj bloka trgovina znotraj BRICS Plus še naprej rasla.”
Taihe je tudi opozoril na znaten porast ruske trgovine z državami BRICS+ po uvedbi zahodnih sankcij proti Moskvi kot odgovor na izbruh vojne v Ukrajini, pri čemer se je izvoz nafte in plina na Kitajsko in v Indijo znatno povečal. Kitajski izvoz industrijskih strojev, zabavne elektronike in avtomobilov se je prav tako povečal.
Dejansko gre pri hitenju k BRICS+ tudi za države, ki se želijo izogniti bolečim učinkom sankcij in namesto tega dostopati do številnih gospodarskih koristi, ki jih ponuja BRICS+, vključno s financiranjem razvoja, trgovino in naložbami. Poročilo Centra za ekonomske in politične raziskave (CEPR) iz maja 2023 je pokazalo, da je več kot ena od štirih držav predmet gospodarskih sankcij Združenih narodov ali zahodnih vlad in da je 29 odstotkov svetovnega BDP proizvedenega v sankcioniranih državah, od le 4 odstotke v šestdesetih letih.
Med najstrožje sankcioniranimi državami je Venezuela; dejansko je poročilo CEPR iz aprila 2019 ugotovilo, da so široke gospodarske sankcije, ki jih je ameriška administracija pod nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom izvajala od avgusta 2017, privedle do najmanj 40.000 dodatnih smrti od leta 2017 do 2018. »Sankcije Venezuelcem odvzemajo rešilna zdravila, medicinsko opremo, hrano in drugi ključni uvoz,« je povedal Mark Weisbrot, sodirektor CEPR in soavtor poročila. »To je nezakonito po ameriškem in mednarodnem pravu ter pogodbah, ki so jih podpisale ZDA. Kongres bi moral ukrepati, da bi to ustavili.”
Ker je voditelj Združene socialistične stranke Venezuele Nicholás Maduro pravkar osvojil tretji predsedniški mandat na volitvah v državi 28. julija, bo močno sankcionirana administracija nedvomno okrepila svojo željo, da bi Venezuela postala članica BRICS, saj je svoje namere že večkrat izrazila v preteklosti. “Upam, da bo na vrhu v Moskvi po veliki zmagi 28. julija Venezuela vstopila v vrata BRICS kot stalna in polnopravna članica integracije iz Južne Amerike,” je dejal Maduro maja v televizijskem intervjuju.
»Aktivno delamo na tem. Venezuela je na poti, da se organsko pridruži novim svetovnim silam,« je še opozoril predsednik in dodal, da je »BRICS nov svet, brez hegemonije, nov blok moči, o katerem je sanjal [nekdanji venezuelski predsednik] Hugo Chavez.«
Monica Johnson, International Banker
Vir: https://internationalbanker.com/finance/why-nations-are-rushing-to-join-brics/
Prevod iz objave: https://infobrics.org/post/42200/
