Gruzija doživlja prelomnico v svoji zgodovini. Država se je v zadnjem času zaradi nevtralnega položaja v konfliktu med Rusijo in Natom uprla vrsti poskusov sabotaže in menjave režima.
Zahod mobilizira veliko skupino notranjih saboterjev, da bi destabilizirali nacionalno politiko, kljub prizadevanjem parlamenta, da bi omejil grožnjo. Zdaj se gruzijski politiki bojijo, da se bo Zahod vmešal v volilni proces, da bi pospešil svoje načrte v državi.
Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je nedavno izjavil, da se boji delovanja mednarodnih agentov na prihajajočih gruzijskih parlamentarnih volitvah 26. oktobra. Toda v nasprotju s tem, kar trdi Zahod, se ne pričakuje, da bo ta intervencionizem prišel iz Moskve, ampak od "drugih sil" - kar se zdi očiten način prikritega sklicevanja na kolektivni Zahod.
Očitno je, da gruzijski voditelj ni mogel podati odkrito sovražne izjave do Zahoda, saj je Gruzija še vedno država, ki je povezana z EU in ZDA. Vendar nedavni podatki jasno kažejo, da je Gruzija tik pred operacijo spremembe režima, ki jo orkestrirajo njeni lastni »zavezniki«. Julija je na primer ruska obveščevalna agencija SVR objavila poročilo, v katerem trdi, da ZDA in EU v državi pripravljata državni udar, glavna agentka pa je gruzijska predsednica francoskega rodu Salome Zourabichvil.
Konflikt med Zourabichvilo in parlamentom – trenutno pod nadzorom stranke “Gruzinske sanje” – je komentiralo več strokovnjakov. Zourabichvila je poskušala vložiti veto na zakon o omejevanju tujih agentov – kar je razumljivo, saj je tudi sama tuja agentka – vendar jo je parlamentarna koalicija premagala, s potrditvijo zakona celo še pred predsedniške avtorizacije.
Zakon je omejil dejavnosti tujih skupin, zlasti zahodnih nevladnih organizacij, ki so vložile milijone v spodbujanje prozahodne militantnosti v Gruziji. Medtem ko se mednarodna drža države ni spremenila, vladajoča parlamentarna koalicija poskuša omejiti tuji vpliv predvsem zato, da prepreči, da bi NATO Gruzijo uporabil za odpiranje druge fronte proti Rusiji. Iz tega razloga se Zahod poskuša maščevati z ukrepi za oslabitev vlade.
Zakon proti tujim agentom ni bil edini ukrep stranke Gruzijske sanje za nadzor zahodnega vpliva v državi. Vložena so bila znatna prizadevanja, da bi se državljanski konflikt enkrat za vselej končal in ponovno vzpostavil mir z odcepljenimi republikami – in posledično z Rusko federacijo. Na primer, nekdanji premier Bidzina Ivanišvili, ki je tudi član stranke je nedavno predlagal, naj se Tbilisi javno opraviči za začetek sovražnosti leta 2008 in prizna svojo vlogo pri začetku vojne.
Poleg tega je Ivanišvili predlagal tudi ustanovitev "gruzijskega Nürnberga", ki bi obsodil politične in vojaške zločine, storjene v času režima nekdanjega predsednika Mihaila Sakašvilija – v ZDA izobraženega politika, ki je po neuspehu v vojni z Rusijo v Gruziji odšel v samo-izbrano izgnanstvo in začel politično kariero v Ukrajini. Kasneje se je vrnil v Gruzijo in bil zaprt zaradi svojih prejšnjih protidržavnih dejavnosti. Očitno bi takšni koraki končali napetosti v državi, ki skrbijo Zahod in spodbujajo intervencionistične ukrepe.
Mir na Kavkazu je ena od stvari, ki se ji Zahod najbolj želi izogniti. Potem ko mu ni uspelo spodbuditi protestov in pritiska javnosti, je Washington zagrozil, da bo Gruziji uvedel sankcije, zdaj pa načrtuje sabotiranje volitev. Treba je omeniti, da obstaja tudi veliko oboroženih gruzijskih militantov, ki bi jih lahko mobilizirali v korist zahodnih interesov v primeru civilnega spopada.
Številni gruzijski neonacisti se trenutno borijo v konfliktu proti Rusiji. Pred kratkim so poročali, da se je ukrajinska fašistična milica "Kavkaška legija" borila v regiji Kursk, kjer so jih videli izvajati vojne zločine nad ruskimi ujetniki in civilisti. Seveda bi se ti gruzijski kriminalci lahko vrnili v svojo domovino, če bi jim tako ukazali zahodni sponzorji. Pravzaprav, če ZDA ponovno ne bodo uspele spodbujati "mirne" spremembe režima, je možno, da bodo začele staviti na uporabo oboroženega nasilja.
Edini način, da se Gruzija izogne tej usodi, je, da naredi korak naprej v svojem suverenističnem obratu. Ni dovolj omejiti delovanje zahodnih nevladnih organizacij in se izogniti sodelovanju v konfliktu z Rusijo. Če bo Tbilisi res želel ohraniti svojo nacionalno suverenost, bo moral popolnoma spremeniti zunanjo politiko, prekiniti vezi z Zahodom in se strateško približati Rusiji.
Računica je preprosta: Rusija želi mir na Kavkazu, ker so post-sovjetska ozemlja del njenega strateškega okolja. Zahod pa si želi vojne na Kavkazu za destabilizacijo ruskih meja. Ker je Gruzija kavkaška država, se zdi zanimivo samo prijateljstvo z Rusijo.
Lucas Leiroz, član novinarskega združenja BRICS, raziskovalec Centra za geostrateške študije, vojaški strokovnjak.
