Tako kot ostala podjetja, ki prodajajo svoje izdelke, tudi farmacevtska podjetja preigravajo takšne in drugačne taktike, s pomočjo katerih bi lažje prodala svoje produkte. Ena od njih je tudi ta, da ljudi prepričajo, da so bolni, čeprav morda sploh niso. 

Trebušna debelost - bolezen, odkrita v zadnjem času?

Te teme so se podrobneje lotili v dokumentarnem filmu How To Sell a Fake Disease (And Then More Drugs), ki že na začetku postreže z dejstvom, da je bilo v zadnjih letih odkritih veliko bolezni, ki jih še pred kratkim nismo poznali. Med njimi je tudi t. i. trebušna debelost, ki jo lahko prepoznamo predvsem po večjem obsegu v predelu trebuha, kar je običajno povezano s prekomerno težo, vodi pa lahko v številna tveganja, kot so sladkorna bolezen, povišan holesterol in visok pritisk.

Zdravniška stroka je v preteklih letih veliko govorila o tej »bolezni«, za izboljšanje stanja pa je predlagala fizično aktivnost, zdravo in uravnoteženo prehrano ter jemanje zdravila Acomplia podjetja Sanofi, ki naj bi uspešno odpravljalo tovrstne težave. Zdravilo je bilo lansirano leta 1995, ljudem s tovrstno diagnozo pa so ga priporočili, saj naj bi jim pomagalo zmanjšati možnosti, da bi zaradi trebušne debelosti skozi čas utrpeli povišan krvni tlak, holesterol in diabetes, stanja, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje.

Neodvisni znanstveniki so leta 2006 sicer dokazali, da trebušna bolezen ne predstavlja kakšne posebne grožnje za zdravje. Andrew Mendes, kanadski epidemiolog, ki je dobro raziskal to področje, je prišel do ugotovitve, da ta pravzaprav ni na novo odkrita bolezen, temveč gre le za umetno združitev debelosti, povišanega krvnega tlaka, visokega holesterola in sladkorne bolezni, ki vsaka zase predstavlja določena tveganja, v eno diagnozo. Sicer pa je pacient, ki ima vsaj enega od štirih navedenih simptomov, že označen, da ima trebušno debelost.

Ne glede na to je bilo v preteklih letih veliko ljudi spoznanih, da bolehajo za trebušno debelostjo, zaradi česar so začeli jemati zdravilo Acomplia, ki je bilo leta 2007 odobreno za ljudi s tovrstnimi težavami. Kasneje je v Franciji potekalo 18-mesečno testno obdobje zdravila na tisoč pacientih. Veliko jih je utrpelo hujše zdravstvene težave. Skoraj 400 kandidatov je zaradi jemanja utrpelo blažjo ali hujšo obliko depresije, 69 od njih je imelo ob tem tudi samomorilne misli, nekateri od njih pa so posledično celo izvedli samomor.

Naposled so po letu in pol od lansiranja izdelka slednjega umaknili iz prodaje, direktor Sanofija pa je bil odpuščen. Iz kliničnih študij podjetja je sicer razvidno, da je vodstvo Sanofija že tedaj ugotovilo, da ima lahko zdravilo negativne učinke na duševno zdravje, kar se je odražalo v paničnih napadih, agresivnem vedenju, anksioznosti in samomorilnosti. Kljub temu je bilo zdravilo odobreno za prodajo, za kar so se na Evropski agenciji za zdravila odločili, ker naj bi po besedah odgovornih »imelo vsako zdravilo tudi kakšne stranske učinke, vendar bi kljub temu lahko pomagalo določenim ljudem«.

Nižanje ravni holesterola, ko predstavlja nevarnost za zdravje

Eden od načinov, kako lahko farmacevtska podjetja prodajo več svojih produktov, je spreminjanje kriterijev, kdaj določene rezultate smatramo za bolezensko stanje. Tako je bila sladkorna bolezen ljudem včasih diagnosticirana, če je bila raven sladkorja v enem decilitru krvi 140 mg. Leta 1997 so se nato odločili prag postaviti že pri 126 mg, s čimer je število potencialnih bolnikov, ki so jih lahko začeli zdraviti, drastično poskočilo. Podobno se je zgodilo tudi z merjenjem holesterola. Meja, pri kateri naj bi nekdo imel povišan holesterol, se je leta 1998 spustila s prvotno postavljene 240 mg na 200 mg na en deciliter krvi.

Ob jemanju zdravila 50 odstotkov manjša verjetnost za zlome kosti?

Tudi osteoporoza je bolezen, o kateri se v zadnjih letih veliko govori. Glede na uradne podatke gre za novodobno epidemijo. Zanjo je značilna manjša kostna gostota od optimalne, zaradi česar se poveča verjetnost za zlome kosti, ki so seveda lahko nevarni za zdravje. Posledično je organiziranih čedalje več dogodkov, kjer lahko ljudje poskrbijo za preventivo in preko meritev kostne gostote ugotovijo, ali so dovzetni zanjo. Dogodke seveda sponzorirajo farmacevtska podjetja, ki ponujajo rešitev zanjo – zdravilo.

Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je do določene mere normalno, da se z leti kostna masa zmanjšuje, saj je to normalen del staranja. Posledično se jim zdi nenavadno, da se pri merjenju kostne mase starejših ljudi za primerjalno vrednost vzame kostna gostota zdrave 30-letne osebe. Da bi dobili realen rezultat, bi morali kostno gostoto določene osebe namreč primerjati z zdravo osebo njene starosti, so prepričani.

Za zdravilo Fosamax, ki naj bi ga jemali ljudje z osteoporozo oz. večjim tveganjem, da se ta pri njih razvije, se je izkazalo, da lahko povzroča tudi resne stranske učinke, kot je osteonekroza čeljusti. Gre za resen zdravstveni zaplet, ki pa naj bi glede na neko raziskavo prizadel kar 4,3 odstotka ljudi, ki se zdravijo na tak način, kar je bistveno več od javno dostopnih podatkov.

V dokumentarnem filmu je omenjeno, da se to zdravilo oglašuje pod sloganom, da jemanje slednjega glede na raziskave zmanjša možnosti za zlome kosti za kar 51 odstotkov. Ob podrobnejšem pregledu študije, na podlagi katere so prišli do te številke, sicer lahko razberemo, da so primerjali dve skupini ljudi z osteoporozo; tisto, ki Fosamaxa ni jemala, in tisto, ki ga je.

Ugotovljeno je bilo, da pri ljudeh z osteoporozo, ki zdravila ne jemljejo, do zloma kosti pride v dveh odstotkih, medtem ko se pri tistih, ki ga, pojavijo pri enem odstotku obolelih. Ob preučitvi situacije s tega vidika je torej jasno, da je verjetnost za zlome v obeh primerih izjemno majhna, pri čemer se še toliko bolj postavlja vprašanje, koliko je sploh smiselno jemanje zdravila, ki s sabo prinaša tudi določena tveganja.

Vir: How To Sell a Fake Disease (And Then More Drugs)