Petek, 12. Jul. 2024

Ogljikov dioksid je najpomembnejša molekula za življenje na zemlji. Rastline iz CO2 in H2O ustvarjajo sladkor, ki je osnova za vse življenje. CO2 pa je tudi toplogredni plin z nizko koncentracijo in učinkom.

Vodna para predstavlja 95% toplogrednih plinov, CO2 3,5%, antropogeni del pa 0,9%. Brez toplogrednih plinov bi bila temperatura na zemlji -9 °C, zahvaljujoč toplogrednim plinom pa se del sončevega sevanja v atmosferi absorbira in vrača na zemljo, kar posledično ogreje zemljo na bolj ugodnih 16°C, večinoma zaradi vodne pare.

Pred nekaj desetletji se je sprožil oster spor o učinku CO2. Mednarodne organizacije, kot so ZN in EU, ter finančna elita, ki jo vodi največji upravljalec premoženja BlackRock, moderno segrevanje v zadnjih 80 letih pripisujejo izključno CO2. Fizikalni zakoni pa kažejo drugače. Znanstvena metoda zahteva merjenje in eksperiment, da se ločijo pravilne trditve od napačnih.

Meritve v odprti atmosferi so preveč motene, da bi lahko kvantificirali relativno majhen prispevek toplogrednih plinov k lokalnemu segrevanju zraka ali zemeljske površine. Zato sta znanstvenika Hermann Harde in Michael Schnell razvila napreden laboratorijski poskus, ki omogoča ponovljivo raziskovanje neposrednega vpliva toplogrednih plinov v podobnih razmerah kot v spodnji troposferi.

Leta 2021 sta objavila delo z naslovom "Verification of the Greenhouse Effect in the Laboratory" (Potrditev toplogrednega učinka v laboratoriju). Študija želi eksperimentalno dokazati, da toplogredni učinek atmosferskega CO2 ne samo obstaja, ampak tudi deluje v skladu s fizikalnimi zakoni.

"Po naših informacijah prikazujemo prvi dokaz atmosferskega toplogrednega učinka v laboratorijskem eksperimentu, ki omogoča tudi kvalitativne meritve v pogojih, podobnih spodnji troposferi. Uporabljamo postavitev poskusa, ki jo sestavljata dve plošči v zaprtem ohišju, pri čemer je ena plošča v zgornjem položaju ogreta na 30 °C, druga pa v spodnjem položaju ohlajena na -11,4 °C."

Rezultate meritev in izračune povzemajo takole:

"Izmerimo dodatno ogrevanje predgrete plošče zaradi odboja sevanja toplogrednih plinov CO2, metan in dušikov oksid, kot funkcija koncentracije plina in iz opazovanega ogrevanja izpeljemo moč povratnega sevanja teh plinov. Meritve dobro potrjujejo izračune sevanja in poudarjajo, da ni klimatske krize."

Thorstein Seim in Borgar Olsen (2023) sta v delu z naslovom "The Influence of Heat Source IR Radiation on Black-Body Heating/Cooling with Increased CO2 Concentration" (Vpliv IR-sevanja vira toplote na ogrevanje / hlajenje črnega telesa z večjo koncentracijo CO2) še podrobneje analizirala postavitev poskusa Hardeja in Schnella. Ugotavljata, da se temperatura plošče v poskusu toplogrednega učinka pri 500-kratnem povečanju koncentracije CO2, torej od 0,04% (400 ppm) do 20% (200.000 ppm), dvigne le za 1,18 °C.

V utemeljitvi nujnosti izogibanja CO2 se predvideva, da je dvig koncentracije CO2 v atmosferi za 100 ppm (0,01%) od leta 1950 (od približno 310 na 410 ppm) glavni vzrok globalnega segrevanja od leta 1950 do danes. Tega pa ne podpira noben eksperiment, ob tem pa povečanje CO2 za 500-krat (0,04% na 20%) povzroči le 1,18 °C segrevanja.

Z uporabo formule Hardeja in Schnella (ΔT=0,675*Log(c)+0,3853, pri čemer je c koncentracija CO2 v %) se pri povečanju koncentracije CO2 od 20% na 100% izračuna zvišanje temperature za 0,42 °C na 1,6 °C.

Vendar pa bi lahko bilo še huje. Seim in Olsen modificirata poskus Hardeja in Schnella, da bi bolje simulirala reazmerje "zemlja / atmosfera". Namesto da bi se temperatura plošče le rahlo povečala za približno eno in pol stopinje, modificiran poskus kaže, da povečanje CO2 od 0,04% do 100% dejansko ohladi črno telo (ploščo) za približno -0,2 do -0,3 °C.

Temperatura se stabilizira pri 1,1 °C po 150 minutah ogrevanja, kadar se v posodi uporablja samo zrak (78% N2, 21% O2, 0,04% CO2). Če pa se zrak zamenja s CO2 (100%), se temperatura stabilizira pri 0,8 °C, nekoliko desetink stopinje hladneje. Povprečno ohlajanje, ko se 0,04% CO2 nadomesti s 100% CO2, znaša -0,22 °C.

Opazovanje, ki kaže, da povečanje CO2 za faktor 2500 v laboratoriju povzroči ohlajanje, avtorji imenujejo "presenetljivo presenečenje".

Kakorkoli že, eksperimentalni rezultati, ki kažejo, da se temperatura le rahlo spremeni, ko se CO2 drastično poveča, ne podpirajo "potrditve" toplogrednega učinka CO2. In predvsem ne potrjujejo splošnega stališča, da je CO2 gonilna sila moderne globalne segrevanja.

Gonilne sile sprememb podnebja so še vedno različni sončni cikli - kot je na primer začetek minimuma sončnih peg in s tem pričakovano ohlajanje - in Milankovićevi cikli, ki opisujejo spremembe gibalnih parametrov Zemlje in ki na primer povzročajo ledeno dobo, ki je za 10 ali več stopinj hladnejša. Pri toplogrednih plinih so najmočnejši učinki vodne pare in oblakov. Vsi ti dejavniki niso upoštevani v uradnih izračunih ZN, kar je znanstveni absurd.

avtor: dr. Peter F. Mayer

Povzeto po TKP.at

Oglejte si če dokumentarec Velika CO2 prevara