V zadnjih desetletjih se izvaja globalno vohunjenje za ljudmi preko računalnikov, telefonov, neštetih kamer in podatkov o finančnih transakcijah. Kaj lahko sami naredimo, da bi se temu izognili?
Številne drobne informacije se nam zdijo nepomembne in marsikdo bo rekel: »Pa kaj, saj mi ni treba ničesar skrivati.« Problem je v količini informacij in njihovem filtriranju, s pomočjo katerih so nas uspeli zelo dobro spoznati. Najbolj razvpiti globalni vohuni so: Google (gmail, Yahoo mail, iskalniki, Youtube, Android), Apple (iOS), Microsoft (Windows), Meta (Facebook, Instagram, ...), Twitter (X), Amazon (AWS - storitve v oblaku) in OpenAI (ChatGPT).
Večina slednjih ima sklenjene milijardne pogodbe z ameriškimi vohunskimi agencijami in obrambnim ministrstvom. Poleg navedenih korporacij obstaja še ogromno manjših podjetij, ki preko brezplačnih ali plačljivih programov in igric sistematično zbirajo podatke o uporabnikih in jih prodajajo tistim, ki so pripravljeni plačati zanje.
Vsi podatki se na koncu zbirajo v enem centru ali v nekaj glavnih, kjer se obdelajo, in mračne sile o vsakem izmed vas vedo vsaj naslednje: kje smo se gibali, s kom smo se družili, o čem smo se pogovarjali, kakšna je bila vsebina emailov, komu smo jih poslali oz. od koga smo jih prejeli, kaj smo iskali in katere internetne strani smo obiskali, kaj smo fotografirali ali snemali.
Telefonske imenike z naših telefonov imajo že zdavnaj prenesene na svoje strežnike in poznajo mrežo naših stikov. Natančno vedo, koliko služimo, kako zapravljamo denar, kaj in kdaj kupujemo, koliko smo zadolženi in koliko smo privarčevali. Poznajo naš sistem vrednot, naše zdravstveno stanje, naše slabosti in mrežo naših stikov. Shranjena imajo naša uporabniška imena in gesla. Tega ne zlorabljajo frontalno, ker bi se sicer njihov sistem sesul, zlahka pa lahko uničijo izbranega posameznika. Poznajo nas bolje, kot poznamo sami sebe.
Ker nas tako zelo dobro poznajo, zlahka predvidijo, kako bomo reagirali v določenih situacijah, zato lahko pripravijo uspešne napade. Čeprav situacija morda deluje brezupno, obstajajo rešitve, le leni ne smemo biti. Ne obstaja čudežni gumb za izključitev vseh vrst vohunjenja, lahko pa to dosežemo postopoma. Preprečevanje vohunjenja je sicer dolžnost politikov in nekaterih državnih uradnikov, vendar nam je vsem znano, da nanje ne moremo več računati, zato se lahko zanesemo le nase.
Bodite pametnejši od pametnih telefonov
Prvi in pravzaprav najenostavnejši korak za lastno zaščito je zamenjava telefona za bolj varnega. Najbolj razširjeni so telefoni z operacijskim sistemom Android, Apple pa uporablja iOS. Oba operacijska sistema sta vohunska, saj vsak dan na strežnike pošljeta več deset megabajtov vaših podatkov. Idealno bi bilo, če telefona ne bi uporabljali za dostop do interneta, vendar je ta varianta tako udobna, da ni več izvedljiva.
Programerski entuziasti so pripravili operacijske sisteme (OS), ki so izpeljanka Androida, pri tem pa so očiščeni vse zlonamerne navlake in so FOSS – Free and Open Source (brezplačni in odprtokodni). V iskalnik vpišite »degoogled phone« in raziščite sami. Prehod na takšen OS je enostaven, saj je skoraj enak Androidu.
Telefoni z degooglanim operacijskim sistemom so odlična opcija za laike. Obstaja nekaj podjetij, ki jih prodajajo. Med njimi so: Voila Phone, Murena in Pine Phone. Nekateri izmed tovrstnih telefonov imajo vgrajene tudi dodatne varnostne programe (MicroG, Fake IP, Fake MAC, Fake Location, ...), zato so tudi kar se tiče uporabe interneta bistveno bolj varni od telefonov z Androidom. Povpraševanje po njih je zelo veliko in morda boste morali počakati nekaj tednov, da bo določen model ponovno v ponudbi.
Varen računalnik
Daleč najbolj razširjen OS za osebne računalnike je Windows podjetja Microsoft, medtem ko Apple uporablja iOS. Oba vsebujeta na desetine vohunskih programov, poleg tega pa ti dve podjetji tudi v vsak program, ki ga namestite preko PlayGoogle ali AppStore, vgradita vohunsko kodo.
Na področju osebnih računalnikov že dlje časa obstaja alternativni OS, ki se imenuje Linux. Tudi njega so razvili in ga neprestano razvijajo predvsem prostovoljci v svojem prostem času. Obstaja tudi nekaj podjetij, ki prodajajo računalnike z operacijskim sistemom Linux, vendar bo cenovno ugodnejše, če vam ga bo namestil znanec. Prehod na Linux predstavlja nekoliko večji izziv kot pri pametnih telefonih, saj bo trajalo nekoliko dlje, da se boste privadili nanj. Zato je priporočljivo Linux namestiti na star računalnik ali še bolje na star prenosnik. Če računalnik potrebujete za vsakdanje delo, bo prehod enostaven, saj so si glavni programi zelo podobni med sabo.
Za pisarniško delo je na voljo Libre Office, ki je že zelo razširjen tudi za Windowse. Ta programski paket je FOSS. Na Linux je možno namestiti celo Microsoft Office, vendar tega ne priporočam, saj je ta plačljiv in gre izdelek podjetja, ki je eden največjih globalnih vohunov. Za gledanje filmov in poslušanje glasbe je na voljo VLC, ki je prav tako zelo razširjen za Windows. Za brskanje po internetu sta med drugim na voljo brskalnika Firefox in Chrome oz. še bolje Chromium.
Chrome je prav tako izdelek Microsofta, ki ga odsvetujem. Chromium je od zlonamerne kode očiščen Chrome in kot takšen nekoliko varnejši. Namesto utorrenta obstajajo Ktorrent, Deluge in ostali. Ljubitelji iger bodo veseli namestitve Steam in ostalih platform za njihovo igranje. Poleg slednjih obstaja še veliko drugih programov, ki delujejo na podoben način kot tisti na Windowsih.
Posebnost Linuxa je, da obstaja vsaj 1.000 izpeljank, imenovanih distribucije oz. »distros«. Največ je takšnih, ki so uporabne za splošno delo, poleg njih pa so tudi nekoliko bolj specializirane; za npr. predvajanje filmov in glasbe, za ustvarjalce (grafične oblikovalce, glasbenike ipd.), za znanstvenike, igralce iger, otroke itd.
Za raziskovanje predlagam internetno stran www.distrowatch.com, ki ima dober iskalnik, kratke opise distribucij in povezave na ponudnike slednjih. Naslednja posebnost Linuxa je, da je na večino distribucij možno namestiti eno izmed ca. 40 namizij. Za prehod z Windowsa na Linux priporočam distribucije Ubuntu, Linux Mint, Q4OS z namizjem Cinnamon, MATE, LXQT, LXDE, XFCE in KDE Plasma (največ možnosti za prilagoditve).
Dodajanje dodatnih programov na Linux je zelo enostavno in poteka podobno kot pri PlayGoogle in AppStore, vendar s to razliko, da je vsak program, ki ga uvrstijo v skladišče (repository) najprej skrbno pregledan, da ne bi vsebuje zlonamerne kode. Linuxi imajo tudi sicer v svoje bistvo vgrajenih več varnostnih mehanizmov od prej omenjenih komercialnih OS, zato ni potrebe po uporabi protivirusnih programov. Ti sicer obstajajo, vendar jih skoraj noben uporabnik ne namesti na svoj Linux.
Elektronska pošta
Predlagam, da poiščete kateregakoli ponudnika elektronske pošte, ki ni del največjih korporativnih vohunov, kot sta Gmail in Yahoo mail. Za koriščenje storitve elektronske pošte je potrebno pri ostalih ponudnikih plačati nekaj evrov na mesec. Če so tovrstne storitve na voljo brezplačno, razmislite, kako potem podjetje pokriva svoje stroške. Globalni vohuni pokrivajo svoje stroške tako, da prodajajo vaše podatke oz. vas, torej ste produkt vi, ne pa elektronska pošta.
Internetni brskalnik
Odsvetujem Edge in Chrome, ki sta del korporativne ponudbe. Mozilla z brskalnikom Firefox je sicer prav tako na Googlovi plačilni listi, vendar je še najmanjše zlo med velikimi igralci. Glede na internetne vire trenutno ne obstaja dovolj varen brskalnik, saj imajo vsi takšne in drugačne šibke točke, se pa situacija na tem področju hitro spreminja. Trenutno z varnostnega vidika najbolj priporočajo LibreWolf, ki je narejen na osnovi Firefoxa.
Iskalnik
Najbolj popularna alternativa za »Google search« je DuckDuckGo.com. Preiskusite lahko tudi StartPage.com.
YouTube
YouTube je v Googlovi lasti. Resne alternative tej platformi ni, obstaja pa način, da Googlu preprečite, da bi vedel, katere posnetke gledate. V iskalnik vpišite »Invidious instances« in ponudil vam bo cel kup strani podjetja Invidious, ki je vmesni člen med vami in YouTubom. Ker YouTube cenzurira vsebine, ki niso v skladu s strategijami mračnih sil, se je pojavilo nekaj video platform, na katerih posnetke objavljajo teoretiki zarot oz. bolje rečeno analitiki zarot. Najbolj znana je www.rumble.com, sami pa lahko poiščete tudi druge.
ChatGPT
ChatGPT zelo hitro pridobiva na popularnosti in je zelo koristno orodje, ki pa je nevarno z več vidikov. Njegovi solastniki so isti posamezniki, ki obvladujejo tudi prej omenjene globalne vohune. Ko mu postavimo vprašanje, pridobiva podatke o tem, kaj nas zanima in kako razmišljamo. Pri nekaterih – za mračne sile neprijetnih – vprašanjih, kot so globalno segrevanje, covid-19, informacije o globalnih zločincih, pa prav nesramno laže in zavaja.
Najboljša alternativa je, da sestavite računalnik za poganjanje LLM (Large Language Models), vendar vas bo to stalo nekaj sto do nekaj tisoč evrov in nekaj časa, ki ga boste morali investirati v spletno izobraževanje. Ko boste to uredili, boste neodvisni in drugi o vas ne bodo morali pridobivati informacij, saj boste imeli svoj zasebni ChatGPT.
Anonimni na internetu
Vaš internetni ponudnik zabeleži vsako internetno stran, ki jo obiščete, po zakonu pa mora podatke o tem hraniti vsaj nekaj let. Zelo verjetno pa te podatke o vas tudi prodaja na črnem trgu. Temu se lahko izognete z uporabo omrežja TOR oz. Onion, ki ga imenujejo tudi Dar Web in Deep Web. TOR je sicer znanost zase, vendar so vse informacije o njem dostopne na internetu, zato ga lahko hitro osvojite. Nekaj let so bile popularne tudi VPN storitve, od katerih so nekatere celo brezplačne, vendar so kasneje odkrili, da so skoraj vsi ponudniki VPN storitev prodajali podatke o svojih uporabnikih, zato danes ne veljajo več za zaupanja vredne storitve.
Avtor: Svarun
