V eksperimentu je bilo dokazano, da so ljudje običajno pripravljeni zanikati jasna dejstva samo zato, da bi se prilagodili večini.
Nekdanji ameriški psiholog Solomon Asch je v 50. letih prejšnjega stoletja izvedel eksperiment skladnosti. Gre za serijo psiholoških eksperimentov, v katerih je bilo ugotovljeno, da so ljudje na splošno pripravljeni ignorirati realna dejstva in podati napačen odgovor zgolj zato, da bi se prilagodili mnenju večine. Raziskava je dala pomemben vpogled v učinke družbenega pritiska na vedenje posameznika.
Čeprav večina ljudi verjame, da se znajo upreti skupini, če vedo, da imajo prav, se je izkazalo, da v konkretnih situacijah raje prevzamejo stališča ljudi iz svoje skupnosti. Ljudje smo torej bolj nagnjeni k prilagajanju družbi in njenemu vedenju, kot verjamemo, da smo.
Strinjanje z odgovori večine, ki so bili očitno napačni
Navedeni eksperiment je potekal na naslednji način: Kandidatom je bilo rečeno, da sodelujejo v testu vida. Na različnih primerih so jim bile prikazane tri črte različnih dolžin, poleg njih pa je bila še ena samostojna. Naloga je bila precej enostavna, saj je moral vsak od udeležencev povedati, dolžina katere od treh črt se ujema z dolžino izpostavljene.
Še pred samo izvedbo eksperimenta so znanstveniki preverili, če so bile podane naloge dovolj enostavne, da naj bi bilo veliki večini ljudi zelo jasno, kateri odgovor je pravilen. To so pred izvedbo raziskave potrdili, saj je na vprašanja pravilen odgovor podalo kar 99 odstotkov vprašanih ljudi iz splošne populacije.
Med eksperimentom je bila vsakič v sobi manjša skupina ljudi in le eden od njih je bil predmet preučevanja, čeprav se sam tega ni zavedal. Skupini so bile ena za drugo prikazane slike z različnimi dolžinami črt, kandidati pa so morali vsakič znova en za drugim na glas povedati, katera rešitev je pravilna. V eksperimentu je bilo skupno preučevanih 50 kandidatov.
Na začetku so posamezniki, katerim je bilo že prej naročeno, kakšen odgovor morajo povedati, podajali prave odgovore, kasneje pa so bili ti namerno napačni. Preučevani kandidat je bil vedno na vrsti zadnji, da poda svoj odgovor. Na začetku eksperimenta se je seveda brez zadržkov strinjal z večino, saj je potrdila rešitev, ki jo je tudi sam spoznal kot pravo, ko pa so namišljeni udeleženci začeli podajati odgovore, ki so bili nedvoumno napačni, je bil sam najprej nekoliko v dilemi, nato pa se je običajno strinjal z večino in tudi sam podal napačno rešitev.
Težnja po prilagajanju v realnosti še izrazitejša
Skoraj 75 odstotkov udeležencev je svoj odgovor vsaj enkrat prilagodilo »mnenju večine«. Rezultati so pokazali, da so se kandidati vsaj tretjino časa strinjali z napačnimi odgovori skupine. Raziskava je pokazala, da se je pripravljenost prilagoditi večini drastično zmanjšala, če je vsaj eden od namišljenih udeležencev podal pravilen odgovor. V tem primeru se je le 5-10 odstotkov udeležencev prilagodilo mnenju večine.
Po zaključenem eksperimentu so udeležence, ki so podali napačne odgovore, vprašali, zakaj so to naredili. Večinoma so odgovorili, da niso želeli tvegati, da bi se soočili s posmehom s strani drugih. Nekaj udeležencev je odgovorilo, da so dejansko verjeli, da drugi udeleženci bolje vedo, kateri odgovor je pravilen. Ti rezultati kažejo, da imamo ljudje v sebi potrebo po prilagajanju večini, poleg tega pa nas vodijo prepričanja, da so drugi ljudje pametnejši ali bolje obveščeni.
Glede na vzorce obnašanja, ki so razvidni iz Aschovih eksperimentov, je lahko težnja po prilagajanju večini v resničnem življenju še toliko bolj izrazita, saj so informacije pogosto dvoumne in je njihovo resničnost težje presoditi. Ko se posamezniki soočijo z negotovostjo, svojega stališča običajno ne oblikujejo samostojno, temveč ga ustvarijo na podlagi načina razmišljanja in odzivanja drugih.
V psihološkem smislu je konformnost težnja posameznika, da sledi neizrečenim pravilom in vedenju družbene skupine, katere del je. Stopnja konformnosti je tem večja, kot je v posameznikovih očeh pomembna skupina, ki ji sledijo. Če druge ljudi smatramo kot močnejše, vplivnejše in bolj razgledane od nas, obstaja večja verjetnost, da se bomo pridružili njihovemu stališču.
Avtor: P. K.
Vir: The Asch Conformity Experiments
