Sreda, 18. Nov. 2026

O postopku proti odmevnim predstavnikom nizozemske vlade in akterjem iz tujine smo izčrpno že poročali:
https://triglavmedia.si/novice/svet/1167-sodni-proces-na-nizozemskem-sodiscu-v-leeuwardenu-obravnava-22-oktobra

Postopek traja že od julija 2023, ko je bila vložena tožba. Vzporedno s civilno tožbo pa poteka tudi ločen, povezan dokazni postopek, v katerem je predlagano zaslišanje mednarodnih strokovnjakov pod prisego. Slednji je ločen od glavne tožbe sedmih posameznikov, od katerih sta dva medtem že tragično preminula zaradi posledic prejema zloglasnih spojin (vir: dokazni material št. 91).

https://bailiwicknewsarchives.wordpress.com/wp-content/uploads/2026/01/2024.12.06-main-case-plaintiffs-deed-increase-of-claim-request-for-pretrial-hearing-submission-of-vaccination-certificates-english.pdf

Proces se vleče tudi zaradi obravnave Gatesovega ugovora glede pristojnosti sodišča, vmesnih sodb, ki zadevajo osebno udeležbo strank na naslednjih obravnavah, bitke za možnost predložive pričevanj strokovnih prič itd. Tako Gatesov ugovor glede pristojnosti sodišča, kot tudi prošnje posameznih obtožencev za obravnavo preko odvetnikov (brez fizične prisotnosti obtoženih), so bile zavrnjene (razen za mednarodne udeležence v procesu). Rezultat je, da smo dejansko priča zgodovinskemu procesu, saj so vidnejši izvrševalci te mednarodno povezane združbe prvič prisiljeni v neposredno soočenje z žrtvami. Tudi na tokratnem sojenju 22.10.2026 se je sicer žal izkazalo, da zgolj preko svojih odvetnikov – kljub odločbi sodišča o obvezni prisotnosti.

https://www.ninefornews.nl/de-rechtszaak-die-op-22-oktober-alle-ogen-op-leeuwarden-richt/

Kakšna bo reakcija sodišča glede nespoštovanja odločbe, bo zanimivo videti...

Zakaj sem se pravzaprav odločil, da sprejmem povabilo Fione Rose Diamond na dogodek 22.10.2026  v Leeuwardenu in tiskovno konferenco po koncu postopka? Gre za voditeljico, britansko aktivistko, organizatorko medijske kampanje in ustanoviteljice spletne strani The Netherlands Case. Njena glavna vloga je mednarodna promocija in medijsko spremljanje civilnega postopka v Leeuwardnu, ki ga vodi odvetnik Peter W. H. Stassen.

V prvi vrsti zaradi nujno potrebne navezave osebnega stika z glavnimi udeleženci postopka, strokovnimi pričami in seveda ostalimi povabljenimi raziskovalnimi novinarji, ki v odsotnosti poročanja osrednjih medijev opravljamo njihovo vlogo.  V prvi vrsti si želim dognati, kako je mogoče, da je Stassenu uspel neverjeten uspeh – da je namreč na zatožno klop pripeljal samega Billa Gatesa in Bourlo, ter ju izvabil iz pozicije nedotakljivih v brez dvoma – uradno obrambno pozicijo. Obenem me seveda močno zanima, v čem s(m)o druge države drugačne od Nizozemske, da o čem podobnem na naših tleh lahko očitno samo sanjamo? Nizozemsko sodišče lahko obravnava civilno odškodninsko tožbo proti lastni državi, njenim nekdanjim visokim funkcionarjem in tujim državljanom v istem postopku, saj so izpolnjeni pogoji za pristojnost, dopustnost tožbe in povezavo med zahtevki. Vendar to ni posebnost, ki bi obstajala samo na Nizozemskem! Primerljive možnosti poznajo tudi številne druge evropske pravne ureditve, vključno s slovensko. Posebnost obravnavanega postopka je predvsem kombinacija več različnih skupin toženih oseb, skupinska odgovornost in mednarodna pristojnost nizozemskega sodišča. A kar še ne pomeni, da podobna tožba ne bi bila mogoča tudi v Sloveniji! Pravne podlage so tako v 26. členu ustave RS (Pravica do povračila škode zaradi protipravnega ravnanja državnih organov in njihovih predstavnikov), OZ, ZPP (181., 191.člen; sosporništvo), da ne gremo v podrobnosti. Obstaja torej tako možnost skupinske tožbe, kot tudi mednarodne udeležbe (na podlagi Uredbe (EU) 1215/2012 – Bruselj I bis, člen 7(2) in 8(1)) – pri čemer bi bilo seveda predhodno potrebno ugotoviti mednarodno pristojnost. Zakaj torej ne prisostvujem podobni tožbi sredi svoje Ljubljane? Odgovor bi bilo verjetno potrebno iskati ne v zakonodaji sami, temveč predvsem v pripravljenosti naših odvetnikov in tudi žrtev za izvedbo podobnega postopka in seveda različnih okoliščin, ki temu nasprotujejo. Osebno izkušnjo sem nedavno že podrobno opisal  – ta me je med drugim privedla do svoje odločitve kako naprej.

https://gorazdrejc392793.substack.com/p/i-z-d-a-j-a

Različne interesne skupine, ki se navzven predstavljajo kot uporniki sistemu, znajo poskrbeti za pasivizacijo populacije, saj s svojimi filozofskimi doktrinami o domnevnem nesmiselnem delovanju znotraj sistema samo dodatno prispevajo k statusu-quo. Resnica je ravno nasprotna, kar dokazuje prav nizozemski primer.

Temelj uspeha gre torej iskati predvsem v karakternih in drugih vrlinah posameznikov, ki so vključeni v proces na strani tožnikov in sem jih imel priložnost tudi osebno spoznati. Te pa so brez sence dvoma: strokovnost, poštenost, absolutna neomajnost pri doseganju na videz še tako nemogočega cilja, srčnost in neustrašnost. Velja prvenstveno za odvetnika Stassen-a, kot tudi za strokovne priče: dr. Michael Yeadona,  Sasho Latypovo,  Catherine Austin Fitts,  dr. Joseph Sansone-ja. Podrobne reference strokovnjakov na:  https://thenetherlandscase.com/the-experts

O neustrašnosti akterjev in njihovi objektivni ogroženosti pričata npr. sledeči dejstvi: predhodni odvetnik v postopku Van Kessel je bil spektakularno aretiran v okviru operacije Barracuda. Očitano mu je sodelovanje v hudodelski združbi s terorističnim namenom in načrtovanje nasilnih dejanj proti državnim institucijam. Nedavno je bil sicer izpuščen, a nameščena mu je elektronska naprava za nadzor gibanja, ovratnica! Ena izmed glavnih prič v postopku, dr. Francis A. Boyle, ugleden ameriški pravnik, profesor mednarodnega prava in strokovnjak za pravno ureditev biološkega orožja pa je preminil l. 2025 približno tri tedne po tem, ko je pisno privolil v sodelovanje kot strokovna priča v nizozemskem postopku.

Vse to mi roji po glavi, ko z vlakom brzim proti prestolnici Frizije med vodnimi kanali po povsem ravni pokrajini. Leeuwarden je tudi pomembno pravosodno središče severne Nizozemske, v postopku pa je izbrano zaradi stalnega prebivališča ene izmed toženih strank. Zadovoljen sem, da mi je uspelo ujeti vse povezave in pravočasno prispeti do do zadnjega trenutka strogo varovane lokacije srečanja, kjer bomo lahko spremljali neposredni prenos obravnave v družbi povabljenih, v drugem delu pa tiskovno konferenco vključenih strank na strani tožnikov. Zato komajda opazim mogočno gotsko cerkev, ki kraljuje nad drugimi zanimivimi zgradbami med zgodovinskimi kanali v centru mesta in množico turistov, ki se sprehajajo po tem zgodovinskem jedru.

Fiono spoznam nepričakovano, ko se mi nekako uspe brez predhodne registracije pojaviti neposredno v dvorani. Videti ji je, da ne mara presenečenj. Zaplet uredimo in že med uradno registracijo mi je jasno, da bom dan preživel med izjemno zanimivimi ljudmi. Previdnost nikakor ni odveč in ponovno sem opozorjen, ko se pri vhodu zapletem v pogovor z varnostnikom, prostovoljnim članom ekipe. Fiona ga opozori, naj raje preverja, kdo vstopa in me ponovno predre s pogledom. Ne moreva ji zameriti in pogovor teče naprej, ko mi orjak vneto razlaga svoje poglede na svet, kako postajajo manjšina v lastnem mestu, kako so besni, da so aretirali prejšnjega – nedolžnega – odvetnika, kriminal pa cveti... Časa za pogovore ni veliko, na hitro se spoznamo, kolikor se lahko, nato pa Fiona prevzame besedo. V oči mi pade finski novinar/filmar s cowboy izgledom, debata takoj steče in prepričan sem, da se bo kaj zanimivega razvilo iz novonastalega poznanstva. Obkrožajo me večinoma sicer – podobno kot na naših tleh – »borci 50+«.  V bližnjih klopeh, s katerih posamezniki sem uspel navezati pogovor, prihajamo pravzaprav prav vsi iz različnih držav, od Danske, Finske, Švedske, do ZDA, Francije, Anglije, Kanade... Večinoma gre za neodvisne novinarje, ki preprosto čutijo, kaj je njihovo poslanstvo, nekaj je tudi profesionacev, ki so pripeljali s seboj ekipe, snemalno opremo in ljudi na terenu, ki služijo kot most do dogajanja v bližnji sodni dvorani oz. pred njo. Kljub temu, da imajo nekateri izmed njih na milijone sledilcev, ni čutiti nobenega razkoraka med njimi in ostalimi udeleženci. Shannon Joy npr. stalno obvešča Fiono, ko ni jasno, kaj se dogaja pred sodiščem. Kakorkoli že, pozorno poslušamo obravnavo. Naj uvodoma pojasnim, da moj namen ni bil live-streaming ali kakršnokoli senzacionalistično poročanje z mesta dogodka. Ustvariti sem si želel čim bolj objektivno sliko dogajanja in navezati kontakte, kar mi je tudi uspelo. Zato poročam o svojem videnju, razumevanju dogajanja, končno sodbo pa prepuščam bralki oz. bralcu, ki se lahko glede podrobnosti obravnave kadarkoli obrne na nas preko obrazca na strani Pišite nam.

Prvi del obravnave je namenjen uvodu in nagovoru sodnice. Prisotni so poleg sodnice tako odvetnik tožnikov (Stassen), odvetniki toženih, kot tudi same žrtve, t.j. tožniki. Slednjih ni dovoljeno snemati, slišimo zgolj glasove, ti pa so več povedni, presunljivi. Občutek imam, da ima sodnica izjemno težko vlogo. Sodišče je po prvotni zavrnitvi kljub vsemu nedavno uradno sprejelo dokazni material strokovnih prič – kar se šteje kot ogromen uspeh Stassena. Dejstvo je izjemno pomembno, saj predstavlja uradni sprejem gradiva s strani sodišča ne glede na kasnejše okoliščine velik procesni uspeh, saj gre za del dokaznega spisa in se upošteva pri nadaljni presoji. Sledi lahko tudi druga dokazna obravnava, potencialno pa lahko vpliva tudi na morebitne podobne tožbe v drugih državah!

Sodnica se gotovo zaveda krute resničnosti, po drugi strani pa je pod ogromnim pritiskom toženih strank in obstoječega sistema. Tu kompromis ni mogoč. Razkorak med obema stranema je preprosto ogromen, resnica pa je samo ena. Zato neke vrste pomirjujoč uvod ni deloval preveč iskreno, prej bi dejal patetično, iz obupa. Nemogoče je zadovoljiti oz. pomiriti obe strani, ko se soočata v isti dvorani kruta realnost žrtev in zlagana za lase privlečena samozavest zagovornikov krvnikov.

Sledil je uvodni nastop Stassena, zagovornika žrtev. Pojasnil je že neštetokrat povedano dejstvo, da je šlo pri Covid-19 za projekt, ne pa bolezen. Velika ponastavitev (zloglasni »Great reset«) je projekt WEF in Klausa Schwaba, ki je začetek projekta tudi oznanil 3.6.2020 s strani »kraljeve visokosti valižanskega princa« in mreže 400 mest po svetu. Stassen izrecno omeni satanistično naravo t.i. nove svetovne ureditve, pasti 15 minutnih mest, obsodbe človeštva na digitalno suženjstvo, omejen dostop do narave, vzpostavitev digitalne policijske države in sicer pod krinko domnevnega napredka na področju t.i. trajnostnega razvoja; biotske raznovrstnosti, podnebja, enakosti spolov, digitalne identitete ipd megle. Stassen neposredno poveže Covid-19 s projektom velike ponastavitve in ga primerja z nacističnim režimom in podobnimi izprijenci današnjega časa - tipa J. Epstein. Poudari, da so vse države in organizacije, vključno z OZN in njenimi članicami, SZO, WEF, NATO, EU in Svetovna banka, nevladne organizacije idr. pod popolno kontrolo ene in iste interesne skupine, ki ji služijo tudi politiki in podjetniki. Projekt se izvaja preko javno-privatnih partnerstev s ciljem močne državne kontrole in korporativističnega nadzora, kar neposredno tudi poimenuje s pravo besedo: fašizem.

Dokaz je tudi knjiga Klausa Schwaba »Covid-19: The Great Reset« izdana 13.7.2020, z omenjenimi vsebinami, kar dokazuje neposredno povezavo in dejanski cilj Covid – projekta. Jasno je, da je bila napisana že pred pojavom »bolezni« in da gre za načrtno planiranje. Stassen gre še korak naprej in pove, da je knjiga nič drugega kot nadaljevanje Hitlerjevega dela, torej »Mein Kampf 2.0«.

Izpostavi tudi Tedrosovo (SZO) izjavo 12.3.2020, kjer slednji pove, da SZO aktivno sodeluje z WEF in Mednarodno trgovinsko zbornico, kot tudi FIFO...

Med pomembnejšimi izjavami odvetnika je tudi: »Vsakdo lahko v teh dejanjih prepozna Goebbelsova dejanja in njegovo propagando, kot tudi Mengelejeva cepiva«. Apelira na sodnike, da morajo biti hrabri in pošteni v svoji sodbi, v nasprotnem bomo priča popolni razgradnji vladavine prava.

Tožene stranke opiše kot sodelavce nedemokratičnega fašističnega in kriminalnega projekta, ki t.i. cepiva – ki so dejansko biološko orožje – še vedno predstavljajo kot »varna in učinkovita«. S svojimi dejanji so namerno zavajali in prisiljevali tožnike (žrtve) v cepljenje. Gre za institucionalno zavajanje.

Ponovi že pojasnjene trditve: življensko nevaren virus ni obstajal, pandemija je bila izmišljena, saj je celo SZO kasneje priznala, da je šlo za lažjo gripo. Izpostavi tudi pričevanje Sashe Latypove, da je šlo za vojaški projekt. Pfizer je deloval brez produktnih standardov oz. odobrenih testnih metod in kršil vsa pravila transparentnosti. Pravi namen je bil, da se strupeni pripravki vsilijo čim večjemu številu prebivalcev zemeljske oble. Omeni tudi že neštetokrat omenjene DNA kontaminacije ter dokazane grozljive variacije med posameznimi serijami cepiv, kar se tiče stranskih učinkov – kar nakazuje na vojaški eksperiment z biološkim orožjem, ne pa na medicinski produkt.

Zanimiv je tudi del, ki ga Stassen poveže s strokovno pričo, visoko kvalificiranim dr. Yeadon-om. Slednji je delal prav tako kot obtoženi Bourla za Pfizer. Bourla je bil navaden veterinar, a je kljub vsemu sprejel položaj, ki mu strokovno ni bil kos: generalni direktor. A prav to je bil tudi namen, najti osebo, ki bo voljna izvajati načrt.

Strokovno gradivo Catherine Austin Fitts pojasnjuje kako je finančna ponastavitev del celotnega projekta in depopulacijsko agendo v ozadju, dr.Joseph Sansone-jevo delo pa odstira psihopatsko naravo sistema in njegovih izvajalcev.

Stassen pojasni še vzročne povezave in kršitve posameznih sklopov državnega in mednarodnega prava (med drugim tudi Nuremberškega kodeksa). Klienti si zaslužijo pravično sojenje, s čimer zaključi svoj uvodni del.

Sledi uvodni govor obrambe. Kot zanimivost naj povemo, da četica devetih odvetnikov, ki zastopa tožene stranke, pretežno dela za odvetniško družbo Pels Rijcken. Ta obenem zastopa nizozemsko državo, več državnih oziroma nekdanjih političnih funkcionarjev in tujega državljana, Billa Gatesa.  Kar 85% prihodkov družbe je ustvarjeno preko državnih sredstev, pri čemer je družba zavezana, da v svojih postopkih ne sme delovati proti državi.

Spregovorijo predvsem odvetniki Gatesa in Bourle.  Resnici na ljubo je izjemno težko poslušati sprenevedajoče se osebe, govore brez vsebine in z za lase privlečenimi argumenti. V odsotnosti upravičenih protidokazov se odvetniki obrambe oklepajo že neštetokrat slišanih floskul o domnevni safe&effective z ničemer podprti doktrini. Že nastopi sami so temu primerno vzvišeni in delujejo kot nek vzporedni svet, kjer vladajo laži in sprenevedanje, podprti s še vedno uradno in medijsko složno prikimavajočo množico. Očitno idej zmanjkuje, saj se odvetniki oklepajo bizarnih obtožb in mestoma skušajo podlo in neuspešno vplivati tudi na čustva sodnice. Najbolj bizaren se mi je zdel del, ko odvetnik potarna, kako težko je našemu filantropu Billu (in ostalim obtoženim), ki vabila na sojenje dobivajo, pomislite,  kar na osebni naslov! Češ, v zahvalo za naša človekoljubna dejanja in vse žrtve za ohranitev zdrave družbe, smo deležni še nekih neverjetnih obtožb teoretikov zarot.

Dovolili so si celo napadati reference dr. Yeadona in Sashe Latypove, kar je ne le povsem neupravičeno, ampak povsem kontraproduktivno. Že laiku je jasna primerjava referenc visokokvalificiranega dr. Yeadon-a in veterinarja Bourle. Taktika je več kot prozorna. Jasno je, da je treba samo kupiti čas. Odvetniki ne odgovorijo konkretno niti na eno obtožbo vezano na dokazni material, vrtijo se torej kot mačka okrog vrele kaše.

V nadaljevanju slišimo tudi nekaj izjav samih žrtev / tožnikov. V tem delu čustva pokaže celo sodnica – nemogoče je ostati ravnodušen, ko je že iz tona jasno razvidno mizerno zdravstveno stanje prevaranih ugašajočih življenj trpečih posameznikov izmed katerih sta dva medtem že preminila.

Sledijo vprašanja sodnice odvetnikom. Tu se ponovno vrtimo okrog posameznih proceduralnih vprašanj, dodatnih pojasnil posameznih dikcij dokaznega gradiva, ki ne bi smeli bistveno vplivati na izid končne sodbe. V oči bode, da tudi sodnica ne zastavlja konkretnih vprašanj toženi stranki vezanih na dejstva iz dokaznega materiala, kar je samo po sebi povedno. Tako se obramba ne sooči v nobenem trenutku z neprijetnimi dejstvi, ki nedvoumno izhajajo iz dokazov strokovnih prič.

Na to dejstvo opozori tudi odvetnik Stassen v svojem čustveno nabitem zaključnem govoru. V tem delu bi izpostavil še del, ko oriše neposredno razvidno povezavo med odličnim primerom medijskega hujskaštva, načrtne manipulacije in lastniških povezav v ozadju. Na primeru Heineken reklame »The night belongs to the vaccinated. Time to join them« (Noč pripada cepljenim. Čas je, da se jim pridružite) in Gatesovega delnega lastništva družbe ni potrebna posebna inteligenca sešteti 1 + 1. Oglas je torej verodostojno dokumentiran primer načrtne medijske manipulacije, javnega spodbujanja cepljenja s strani velikega zasebnega podjetja, ki je obenem lastniško povezano z enim od strank v postopku. Hkrati pa dobro premišljen primer za zaključni govor – jasno je, da bi morali zaščito javnega zdravja narekovati strokovni, predhodno preverjeni strokovni medicinski argumenti, ne pa komercialno naravnana trobila, katerih cilj je izključno dobiček!

https://www.marketingtribune.nl/food-en-retail/nieuws/2021/07/heineken-durft-te-kiezen-met-the-night-belongs-to-the-vaccinated/

Pričakovano končna sodba ni bila izrečena, sodišče bo naslednjo obravnavo razpisalo decembra 2026 oz. najkasneje februarja 2027.

Po krajšem predahu sledi tiskovna konferenca za neodvisne novinarje na omenjeni strogo varovani lokaciji. Imamo dragoceno priložnost osebno spoznati tako odvetnika Stassena, kot večino strokovnih prič, pa tudi eno izmed žrtev (tožnika v postopku). Poteka neformalna izmenjava mnenj in pojasnil posameznih vidikov tožbe. Izpostavil bi vprašanje kolegice iz Kanade dr. Yeadon-u, ki zadeva izrazito zmanjšanje rodnosti v provincah s 97% precepljenostjo. Dr. Yeadon je potrdil grozljive napovedi, pojasnil svoja opozorila in strokovne argumente, pri čemer je zelo čustveno reagiral. Dr. Sansone izpostavi nujno potrebo brezkompromisnega masovnega zavračanja prihodnjih ukrepov, ki so škodljivi prebivalstvu. Vsi smo si enotni glede nevarnosti uvedbe digitalnega suženjstva in nujne potrebe po neomajnem zagovarjanju svobode posameznika. V dvorani je čutiti globoko hvaležnost in obenem skupno energijo, ki je temelj uspešnega upora proti na videz nepremagljivemu, a danes dokazano ranljivemu nasprotniku.

Zaključil bi z vprašanjem enega izmed kolegov, ki kaže na popolno odsotnost maščevanja ali naslajanja nad tujo nesrečo, obenem pa prikaže moralno superiornost in človečnost prisotnih. Zastavljeno in odgovorjeno, kot bi govoril iz ust vseh prisotnih. Kaj lahko storimo in kako lahko pomagamo množici zastrupljenih posameznikov, kako dati upanje človeštvu in odstraniti tempirane bombe iz njihovih teles? Sasha Latypova v duhu humanizma in večnega optimizma pojasni svoje mnenje, da je vsekakor z neomajno voljo in zaupanjem mogoče doseči na videz nemogoče. Ozdravitev je torej še kako mogoča. Pa ne zgolj na individualnem fizičnem nivoju. Potrebna je ozdravitev celotne družbe. Ta pa neizbežno prihaja in tega se zlobci na zatožni klopi – četudi za sedaj na domu pred ekrani – še kako zavedajo.

Gorazd Rejc