Komentarji

Slovenija naj bi ponovno dobila “močno večino”. Tako vsaj poslušamo po volitvah ali vsaj po »vstajenju« »nepričakovanega« »trojčka« (ki v tem primeru ni paket mobilnega operaterja...).

V zadnjih dneh smo priča vedno bolj obupanemu kriznemu komuniciranju poslank in poslancev stranke Demokrati, ki so prisotni na digitalnih platformah, o navidezni »nujnosti« vstopa v koalicijo laži Ivana Janeza Janše.

Pred kratkim sem se oglasil z video objavo, v kateri sem pojasnil, da moramo razumeti, da je ključni moment oblikovanja nove slovenske vlade po volitvah 2026 najverjetneje časovno pomaknjen v obdobje pred volitvami.

Približno do nekje štiridesetega leta sem potreboval, da sem dognal, da problem ni v moji, mogoče še nedovoljšnji izobrazbi. V mojih, mogoče še ne dovolj »pomembnih« izkušnjah.

Bodimo iskreni – pot v Moskvo danes je ena najbolj ključnih smeri razvoja Evropske unije.

Da nas Ivan Janez Janša z zakulisnimi manevri in zavajanjem volivcev počasi, a zanesljivo vodi proti novi desni vladi, je danes že precej jasno. Kar mu ne uspe doseči transparentno na volitvah, lahko uresniči le prek političnih satelitov in načrtno ustvarjenih projektov, med katerimi letos posebej izstopa skrbno lansirana in izdatno podprta ne(resnica).

Medtem ko se posameznice in posamezniki, množični mediji, ki ne ločijo notarskega potrdila od overjenega podpisa na upravni enoti za "piškave" 3,00 EUR, ter pretežni del politike - najmanj od petka, 10. aprila - ukvarjajo z osebnostnimi lastnostmi posameznika, ki mu je uspelo uresničiti lastne politične ambicije, je večina prezrla, kaj se je v resnici zgodilo.

Ker je vrag odnesel šalo je čas, da se pogovorimo o kolektivni in še kako o individualni odgovornosti,

Kje smo danes?

To je vprašanje, ki si ga marsikdo zastavi vsak dan. In si temu primerno išče tudi odgovore.

V zadnjem obdobju spremljamo naraščajoče geopolitične napetosti, katerih posledice se kažejo v višjih cenah energentov, omejitvah izvoza nekaterih surovin in celo poslabšanju dostopnosti hrane. Slovenija, kot majhna odprta ekonomija, čuti učinke predvsem na dveh glavnih področjih: ogrevanju in prehrani.