Nedavno se je pojavila nova študija, ki nakazuje, da bi lahko zdravilo Ivermektin, ki se pogosto uporablja za zdravljenje parazitskih bolezni, imelo tudi pozitiven učinek pri zdravljenju raka. Študija, objavljena v reviji Cancer Chemotherapy and Pharmacology, je pokazala, da Ivermektin lahko zavira rast in delitev rakavih celic ter spodbuja proces avtofagije, pri čemer je bil ugotovljen učinek tako v laboratorijskih poskusih kot pri miših.
Ivermektin so odkrili leta 1975 in je kasneje je prišel v klinično uporabo kot zdravilo za zdravljenje vrste parazitskih okužb. Kljub temu, da so zdravniki iz številnih držav poročali, da Ivermektin deluje preventivno, zdravi covid-19 in pomaga tudi pri posledicah dolgotrajnega covida-19, ta ni bil dovoljen za preprečevanje in zdravljenje okužbe s Cov-2, saj v tem primeru ne bi bilo podlage za izdajo dovoljenja za uporabo poskusnih "cepiv".
Za izum Ivermektina je bil leta 2015 podeljena Nobelova nagrada za medicino. Ivermektin ima vrsto pozitivnih anti-parazitskih, anti-virusnih in anti-karcinogenih mehanizmov delovanja. Kljub temu je bil in je še vedno tarča nasprotovanja, saj ni le učinkovit, ampak tudi poceni, ker so patenti potekli.
Ali lahko zdravi turbo-rakave celice inducirane z mRNA COVID-19 "cepivi"? Nova študija, objavljena v reviji Cancer Chemotherapy and Pharmacology, nosi naslov "Ivermektin inducira nezaščitno avtofagijo z zmanjšanjem PAK1 in apoptoze v celicah adenokarcinoma pljuč."
Na kratko povedano, ta študija kaže, da bi lahko z antiparazitskim sredstvom Ivermektinom, ki ga neodvisni zdravniki pogosto uporabljajo za zdravljenje bolezni govedi, zdravili tudi raka pljuč. Konkretno so raziskovalci ugotovili, da Ivermektin ubija celice raka pljuč tako in vitro (v Petrijevih posodah) kot in vivo (pri miših). In deluje na več načinov. Po mnenju raziskovalcev Ivermektin vsaj na tri različne načine zavira raka pljuč: preprečuje rast in delitev rakavih celic, privede rakave celice do odmiranja (apoptoza) in okrepi proces, pri katerem celice razgrajujejo lastne poškodovane ali nezaželene dele (avtofagija).
Raziskovalci so ugotovili, da Ivermektin deluje s inhibicijo proteina imenovanega PAK1, ki je v povezavi z rakom pljuč močneje izražen kot v normalnem tkivu, ter da imajo bolniki z rakom pljuč, ki imajo visoke vrednosti PAK1, slabšo prognozo. PAK1 je povezan z rastjo in preživetjem rakavih celic. Če torej PAK1 zavremo, se rakave celice ne morejo več razmnoževati in umrejo.
Raziskovalci niso opazili čudežev le skozi svoje mikroskope. Tudi preizkusili so Ivermektin na posebnih miših s tumorji, pri katerih je Ivermektin prav tako zaviral rast raka pljuč.
Zdravniki začenjajo razumeti, da to morda ni le rak pljuč. V tem smislu je Deseret Review 29. avgusta objavil članek z naslovom "Visok odmerek Ivermektina skrči metastaze raka". Avtor Justus R. Hope, MD, poroča o pacientu Ricku, ki je imel metastatski turbo-rak debelega črevesa stopnje 4, ki se je ob diagnozi že razširil na jetra in bezgavke. Ricku so onkologi dali največ še šest mesecev življenja. Toda Rick je začel jemati visok odmerek Ivermektina. Njegovi markerji tumorjev so padli s 1.489 na 4,7. To je močno zmanjšanje. Tudi njegove metastaze so se skrčile.
Nato je Hope opisal še en primer zdravnice Dr. Tess Lawrie. Poročala je o pacientki z metastatskim rakom jajčnikov, ki se je že razširil na trebušno ovojnico. Začetni markerji tumorjev pacientke (Ca125) so bili visoki - znašali so 288. Po nekaj tednih kemoterapije v kombinaciji z Ivermektinom so se njeni markerji znižali na 22, vidni znaki tumorja pa so izginili.
Kirurg pacientke je bil osupel. Priznal je: "To je izjemno. Tega nisem pričakoval." Po odstranitvi maternice in jajčnikov ter odvzemu biopsij pa je bil kirurg še bolj presenečen. Ni našel nobenega raka. Rekel je: "To je izredno. Nobenega tumorja. Nekaj mrtvih celic na trebušni ovojnici sem odstranil. Biopsija je potrdila, da je vse izginilo - Ca125 pri 3."
Naslednji primer se nanaša na zdravnico, ki je bila sama pacientka. Imela je tumor velik kot pest v žolčniku. Odločila se je za zelo visok odmerek Ivermektina (2 mg na kg) in poročala pozneje, da njen tumor ni več prisoten.
Zdi se, da Ivermektin deluje tudi pri turbo-raku, ki ga povzroči "cepljenje". Dr. Shankara Chetty je poročal o primeru Oscarja Nacuja, moškega, ki je teden dni po "cepljenju" proti Covidu razvil grotesken ogromen tumor v vratu s krogličastimi metastazami v pljučih. Po trimesečnem visokem odmerku Ivermektina (več kot 2,4 mg na kg na dan) skupaj z Lactoferrinom (protiglivičnim sredstvom) so se metastaze v pljučih skrčile in ni več potreboval analgetikov.
Ta poročila (in mnoge druge sorodne študije in poročila o primerih) kažejo, da so pacienti brez težav prenašali zelo visoke odmerke Ivermektina.
Obstaja še veliko več primerov. Dodatna študija primera je bila objavljena maja. Kot že omenjena prva študija je bila tudi ta strokovno pregledana študija objavljena v reviji Cancer Chemotherapy and Pharmacology.
Raziskovalci raka so zdaj navdušeni nad tem. Če Ivermektin deluje po ceni nekaj centov na odmerek, bi lahko presekal več milijardno industrijo za zdravljenje raka. In Ivermektin znova predstavlja grožnjo dobičku farmacevtske industrije, ki preizkuša "personalizirana" mRNA cepiva za raka, ki stanejo več kot deset tisoč evrov na odmerek.
Sprašujemo se, ali bi pritegnil toliko pozornosti raziskovalcev, če ne bi bil tako v središču zanimanja, kot je bil v zadnjih letih. Dober pregled objavljenih študij v zadnjem času ponuja ta članek dr. Williama Makisa v Global Research.
Več o Ivermektinu, ki bi lahko v času korone preprečil marsikatero nepotrebno smrt ob pravočasni uporabi, lahko preberete v članku Prepovedano zdravilo in na strani Ivermektin.si, ki žal več ne deluje, je pa še vedno dosegljiva v arhivu na tem naslovu.
Vir: tkp.at