Da nas Ivan Janez Janša z zakulisnimi manevri in zavajanjem volivcev počasi, a zanesljivo vodi proti novi desni vladi, je danes že precej jasno. Kar mu ne uspe doseči transparentno na volitvah, lahko uresniči le prek političnih satelitov in načrtno ustvarjenih projektov, med katerimi letos posebej izstopa skrbno lansirana in izdatno podprta ne(resnica).
IJJ, podobno kot populistični projekt ne(resnica), nagovarja več družbenih skupin. Kot klasična desnica – primerljiva z republikanci v ZDA, če želimo poenostaviti za domače opazovalce – vedno najprej in izrazito poskrbi za kapital. Govori o davčni »razbremenitvi« najbogatejših (beri: tisti, ki že imajo več, naj bi dobili še več – vendar na račun koga?). Tako bi zaključil napore sedanje vlade, ki je skušala omejiti prevlado zasebnih interesov in razkroj javnega zdravstva, ter to nadomestil z nadaljnjo krepitvijo zasebnikov in dodatnim slabljenjem javnega sistema.
Pri tem velja dodati še pomembno razsežnost ekonomskih politik. Davčna razbremenitev gospodarstva – ki je v svojem bistvu davčni in ne razvojno-gospodarski ukrep, kot jo danes predstavlja SDS – bi sicer lahko imela določeno vlogo. A bistveno pomembnejša je jasna in dolgoročna vizija umeščanja Slovenije na globalne trge zunaj EU. Evropska unija je danes v mnogih pogledih oslabljena in preveč zaprta sama vase, zato zgolj notranje prerazporejanje davčnih bremen ne more nadomestiti strateškega razmisleka o prihodnjem razvoju. Ob tem pa enostransko poveličevanje Ukrajine brez resnega razmisleka o vključujočem odnosu tudi do Rusije v širše evropske povezave dolgoročno vodi v nadaljnjo fragmentacijo in slabljenje EU – česar SDS do danes ni znala ali želela razumeti.
Ponovno bi na vrsto prišle reorganizacije policije in sodstva. Kdor ne sledi »edinemu zveličavnemu«, naj ne bi imel mesta ne v policiji ne v sodstvu. Pritisk bi se osredotočil predvsem na sodnice in sodnike, ki obravnavajo primere goljufij in afer, povezanih s stranko SDS, pa tudi na tiste, ki se dotikajo glavnih političnih nasprotnikov. Ni nepomembno, da spanec ljubljanskega župana v teh dneh verjetno ni najbolj miren. Prav zato toliko bolj preseneča, da kot eden redkih, ki bi lahko dvignil telefon in izrekel nekaj »čarobnih« besed naslovniku, ki preverja udobnost limuzin Državnega zbora, tega ne stori.
IJJ bo znova uprizarjal – mestoma tudi namišljene – konflikte z mediji in civilno družbo, ki mu ni po volji. A zanimivo je, da je prav na vrhuncu njegovega prejšnjega mandata največji gradbeni projekt v zgodovini Slovenije, II. tir, po dogovoru v njegovem kabinetu (!) dobilo podjetje Kolektor, ki ga je sicer sam označeval kot del »Kučanovega klana«. Zakaj? Ker je lastnik Kolektorja hkrati tudi lastnik nekoč vplivnega časopisa Delo. V takšnih primerih postanejo ideološke delitve nepomembne, če lahko služijo izboljšanju lastne medijske podobe. To je nekaj časa tudi delovalo. Danes pa isti IJJ pred Državnim zborom govori o sistemski korupciji in zavaja državljanke in državljane – čeprav ima sam bogate izkušnje prav na tem področju.
In potem je tu še sionizem, ki ga pogosto spregledamo. IJJ je izrazit podpornik izraelskega sionističnega režima, ki mu očitajo brezbrižnost do trpljenja v Gazi, Libanonu, Iranu in drugod, kjer uresničuje svoje strateške interese. Medtem pa se hitro pozablja na poteze, kot je bilo priznanje Palestine pod Golobovo vlado. Takšne dogodke je treba čim prej izriniti iz javnega spomina in jih nadomestiti z diskreditacijami in obtožbami, ki sistematično polnijo prostor – tudi med mladimi. Pri tem je treba priznati, da so metode psihološke manipulacije izpeljane zelo učinkovito in skoraj učbeniško.
Ker bodo ponovno pod pritiskom nevladne organizacije, bodo posledice znova občutili tudi gasilci. Ti vsakodnevno opravljajo nesebično delo v korist ljudi in narave, a imajo za SDS »izvirni greh« – organizirani so kot društva, torej kot nevladne organizacije. Tako se znova ustvarja prostor za splošno diskreditacijo, kjer se brez razlik meče vse v isti koš, tudi tam, kjer za to ni nobene realne osnove.
Ob vsem tem pa ne smemo spregledati ključnega problema: IJJ da nikoli ni pokazal sposobnosti kadrovati kompetentnih ljudi zgolj na podlagi njihove strokovnosti ali drugačnega, ne-levičarskega pogleda. To zanj ni dovolj. Imenovani so predvsem lojalni posamezniki – »vojaki«, ki ne izražajo lastnega mnenja. Samostojno razmišljanje in kritična presoja bi namreč lahko ogrozila »lik in delo« enega samega, »edinega zveličavnega« – IJJ.
Če povzamemo: temeljni problem ni zgolj v posameznih politikah ali ideoloških razlikah, temveč v načinu delovanja. V politiki, ki temelji na lojalnosti namesto kompetenc, na ustvarjanju konfliktov namesto iskanja rešitev ter na kratkoročnih taktikah namesto dolgoročne vizije. Slovenija v takšnem okviru ne more napredovati kot stabilna, odprta in samozavestna država. Lahko pa se znajde ujeta v ponavljajoče se cikle političnih prevzemov, ki izčrpavajo institucije, slabijo zaupanje ljudi in zavirajo razvoj. In padanja v temi.
mag. Gregor Kos
