Državnozborske volitve 22. marca 2026 v Sloveniji obljubljajo vročo predvolilno bitko, kjer se bodo stranke na 16 kandidatnih listah potegovale za 90 sedežev v Državnem zboru.
Kdor spremlja slovensko politiko že dalj časa, je verjetno razočaran nad ustaljenimi strankami, ki so več mandatov dominirale v parlamentu, obljubljale zlato dobo, pa nato večina obljub ni bila izpolnjena. Stare stranke so kot ponavljajoča se zgodba: pred volitvami obljube o gospodarskem čudežu, socialni pravičnosti in rešitvah za zdravstvo, stanovanjsko krizo ter inflacijo, po volitvah pa le polovični ukrepi, koalicijski kompromisi in nova razočaranja. Čas je, da volivci dajo priložnost svežim silam, kot sta Resni.ca in koalicija Alternativa za Slovenijo (Stranka za zdravo družbo in Stranka nič od tega), ki še niso bili na oblasti in prinašajo resnične alternative brez bremena preteklosti.
Stari znanci slovenske politike
Parlamentarne stranke, ki so že večkrat sedle v Državni zbor, so s svojimi obljubami stari znanci slovenske politike.
Slovenska demokratska stranka (SDS) Janeza Janše ostaja konservativna trdnjava, ki obljublja znižanje davkov, krepitev nacionalne varnosti, boj proti korupciji in podporo družini. Njihov program vključuje zmanjšanje birokracije, spodbujanje gospodarstva prek podjetniških subvencij ter zaščito meja. Vse to se lepo sliši, vendar so izkušnje z njimi na oblasti drugačne, še posebej v času njihove zadnje vlade med »korona krizo«.
Socialni demokrati (SD) Matjaža Hana nadaljujejo tradicijo socialne demokracije z obljubami o miru, blaginji, krepitvi javnega sektorja in enakopravnosti. Fokusirajo se na dostojne plače, brezplačno varstvo otrok ter zeleno gospodarstvo. Imeli so že priložnost vse to uresničiti, ampak rezultati niso bili v skladu z obljubami.
Nova Slovenija (NSi) v koaliciji s SLS in Fokusom (vodje Jernej Vrtovec, Tina Bregant, Marko Lotrič) zastopa krščansko demokracijo, družinske vrednote, razvoj podeželja in etiko v politiki. Program vključuje podporo kmetijstvu, reformo upokojitvenega sistema ter spodbudo za natalitetno politiko. Lepe obljube, priložnost so imeli v koaliciji z SDS na oblasti.
Levica z Vesno (Asta Vrečko, Luka Mesec) na volitvah 2026 nastopata s skupnim manifestom "Čas odločitve", ki na petih stebrih (blaginja za vse, zelena politika, ekonomska demokracija, varnost in mir ter demokracija) obljubljata socialno pravičnost, zeleni prehod, umik iz Nata ter krepitev javnih storitev in neposrednega odločanja. Program naslavlja »krize« kot podnebne spremembe, neenakost in vzpon skrajne desnice. V koaliciji s Svobodo so res dosegli nekaj pozitivnih sprememb, vendar reševanje »podnebne krize« ne bo rešilo težav prebivalcev Slovenije.
Gibanje Svoboda (GS) pod vodstvom Roberta Goloba, je na volitvah 2022 s promocijo zelenih in liberalnih idej dobilo večino v DZ, predvsem pa so dobili glasove kot protiutež SDS. Zavzemajo se za socialni liberalizem, zeleno tranzicijo, digitalizacijo in krepitev EU integracij. Nastopajo s programom na štirih stebrih: robustna socialna mreža z višjimi plačami in pokojninami, družba znanja z vlaganji v šolstvo, gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo ter odpornost in varnost z energetskimi in infrastrukturnimi projekti. Kot pri vseh ostalih pa je velik razkorak med obljubami in uresničenim.
Te stranke so že vladale v koaliciji ali bile v opoziciji, a njihove obljube o "napredku" se redko uresničijo: gospodarska rast je počasna, socialne razmere se slabšajo (revščina pri 12%), zdravstvo je v krizi, stanovanjska politika pa kaos. Pogosto delujejo po navodilih iz Bruslja, v nasprotju z interesi Slovenije in volivcev, ki so jim dali svoj glas.
Sveže alternative zunaj parlamenta
Resni.ca pod vodstvom Zorana Stevanovića je novost v slovenski politiki: stranka se zavzema za čiščenje korupcije, nacionalno suverenost z izstopom iz SZO in omejitvijo vpliva EU, znižanje davkov z enotno stopnjo in socialno kapico, krepitev neposredne demokracije ter reforme v zdravstvu in stanovanjski politiki za mlade družine, dvig plač in pokojnin. Ker še niso bili v DZ, nimajo bremena neizpolnjenih obljub, na jih pa je, da dokažejo da njihov program niso le prazne obljube, ki bodo po vstopu v DZ pozabljene.
Koalicija Alternativa za Slovenijo (vključno s Stranko za zdravo družbo Borisa Žulja, Jureta Pogačnika in Violete Tomić) združuje več gibanj v antiglobalistično fronto. Program: boj proti korupciji, ukinitev obveznega cepljenja, nevtralna zunanja politika, preusmeritev sredstev iz tujine v slovensko blaginjo, podpora zdravemu življenju in družini. Kot koalicija novincev obljubljajo resnične spremembe brez kompromisov starih elit.
Med novimi strankami izstopajo še Demokrati Anžeta Logarja (konservativni liberalizem, boj proti korupciji, nevtralna zunanja politika) vendar so bolj ali manj frakcija SDS, ki se bo ob prihodu v DZ zagotovo povezala z SDS.
Na državnozborskih volitvah sodeluje še ena nova stranka Mi, socialisti!, ki jo je ustanovil Miha Kordiš po njegovem izstopu iz stranke Levica. Stranka Mi, socialisti! se predstavlja kot leva alternativa z 72 kandidati, zagovarja izstop iz Nata, javno zdravstvo, dvig plač in pokojnin ter socialno pravičnost.
Druge zunajparlamentarne stranke so še: Pirati (Jasmin Feratović, digitalne pravice), SNS (Zmago Jelinčič, nacionalizem), ki pa so stari znanci slovenske politike.
Zakaj dati prednost novim?
Stare stranke so obljubljale veliko pa večino ne izpolnile, kar je vidno v statistikah: BDP na prebivalca zaostaja za EU, mladi bežijo v tujino, korupcija cveti. Novi stranke kot Resni.ca in Alternativa za Slovenijo (s Stranko za zdravo družbo) nimajo zgodovine izdaj: njihovi programi so konkretni, suvereni in osredotočeni na ljudi, ne na Bruselj ali lobije. Volivci bi morali razmisliti – morda je čas za prelom z začaranim krogom. Volitve 22. marca so priložnost za resničen napredek.
