Obvezno cepljenje proti bolezni modrikastega jezika je bilo v Sloveniji določeno za leto 2026 z uredbo, objavljeno konec leta 2025. Rejci so dolžni cepiti živali najpozneje do 24. aprila 2026.
Nasprotovanje obveznemu cepljenju izražajo predvsem mali in srednji rejci ter kmetje, ki opozarjajo na dodatne stroške, administrativno breme ter morebitne škodljive učinke na zdravje živali, še posebej glede na to, da trenutna epidemiološka situacija ne kaže na visoko tveganje za izbruh bolezni. Ukrepu nasprotuje tudi Zveza biodinamikov Slovenije v sodelovanju z organizacijo EKOCI, ki je začela zbiranje podpisov pod peticijo proti uvedbi obveznega cepljenja. Ta ukrep ocenjujejo kot nepotreben, neučinkovit in potencialno škodljiv za zdravje živali ter slovensko gospodarstvo.
Kaj je bolezen modrikastega jezika?
Bolezen modrikastega jezika je virusna bolezen, ki prizadene predvsem govedo, ovce in koze. Virus prenašajo klopi iz rodu Culicoides. Simptomi so različni, od blagih do hudih, včasih pa bolezen poteka tudi brez izrazitih znakov. Kljub temu so nekateri primeri resni, vendar je pomembno poudariti, da bolezen ni vedno smrtonosna in da se živali pogosto same pozdravijo.
Glavni argumenti proti obveznemu cepljenju
1. Nepotrebnost obveznega cepljenja
Veliko rejcev in strokovnjakov opozarja, da bolezen modrikastega jezika v Sloveniji ni razširjena v takšni meri, da bi upravičila obvezno cepljenje celotne populacije živine. Epidemiološki podatki kažejo, da je tveganje za izbruh bolezni nizko, zato je množično cepljenje prekomerno ukrepanje, ki prinaša nepotrebne stroške in obremenitve.
2. Negativni učinki cepljenja na zdravje živali
Cepljenje ni brez tveganj. Obstajajo poročila o neželenih učinkih, kot so vnetja, alergijske reakcije, zmanjšana plodnost in celo smrt živali po cepljenju. Zveza biodinamikov in drugi kmetijski strokovnjaki opozarjajo, da lahko cepljenje oslabi imunski sistem živali in vpliva na njihovo dobrobit. Poleg tega obstajajo pomisleki glede vpliva cepljenja na kakovost mleka in mesa, ki jih živali proizvajajo. Prisotnost cepiv ali njihovih ostankov lahko vpliva na zdravje ljudi, ki uživajo te izdelke, saj ni popolnoma raziskano, kakšne posledice lahko ima uživanje mleka in mesa živali, ki so bile cepljene z določenimi cepivi.
3. Ekonomska škoda za rejce
Obvezno cepljenje pomeni dodatne stroške, ki jih morajo kriti rejci. Poleg stroškov samega cepiva in cepljenja pridejo še stroški administracije, nadzora in morebitnih zapletov po cepljenju. Za manjše kmetije in biodinamične rejce je to velik finančni pritisk, ki lahko ogrozi njihovo preživetje.
4. Omejevanje svobode odločanja rejcev
Obvezno cepljenje pomeni, da rejci nimajo pravice odločati o zdravljenju in zaščiti svoje živine. To je poseg v njihovo lastninsko pravico in pravico do samostojnega gospodarjenja. Kmetje, ki prakticirajo naravne in biodinamične metode reje, so pogosto proti takšnim ukrepom, saj menijo, da lahko živali zaščitijo tudi drugače.
5. Pomanjkljive informacije in nejasen strokovni konsenz
V javnosti in tudi med kmetovalci ni dovolj jasnih informacij o učinku in potrebi po cepljenju. Obstajajo različna mnenja strokovnjakov, mnogi dvomijo o učinkovitosti cepiva proti različnim sevom virusa. Zaradi tega je uvedba obveznega cepljenja prezgodnja in neustrezno utemeljena.
Kaj pravijo biodinamični kmetovalci?
Zveza biodinamikov Slovenije je izrazila nasprotovanje obveznemu cepljenju, saj poudarja pomen naravnih metod reje in zdravljenja. Po njihovem mnenju cepljenje posega v naravni življenjski ritem živali in lahko povzroči dolgoročne negativne učinke, ki niso vedno vidni takoj. Prav tako opozarjajo na pomen ohranjanja biodiverzitete in naravnih obrambnih mehanizmov živali.
Obvezno cepljenje proti bolezni modrikastega jezika pri govedu in drobnici je ukrep, ki ni ustrezno utemeljen glede na trenutno epidemiološko situacijo v Sloveniji. Stroški, tveganja za zdravje živali, omejevanje svobode rejcev in pomanjkljiv strokovni konsenz so razlogi, zakaj je ta ukrep nepotreben in celo škodljiv.
Podpora peticiji proti obveznemu cepljenju je izraz skrbi in odgovornosti do živali, kmetijstva in slovenskih rejcev. Namesto prisile bi morali iskati rešitve, ki spoštujejo naravne metode reje, zdravje živali in pravice rejcev.
