»Konec je vojske. Dobili smo novo, prosto in čvrsto domovino Jugoslavijo. S tem pa še ni konec težav. Valijo se armade vseh narodnosti domov. Oni tisoči, ki gredo skozi naše kraje, kradejo, požigajo in ropajo. Tudi do pobojev je že prišlo. Zato je naša sveta dolžnost, da branimo svojo domovino, premoženje in življenje naših dragih (iz razglasa generala Rudolfa Maistra o splošni mobilizaciji, 9. novembra 1918).«
(Vir: Rudolf Maister, od mitizacije do zgodovinskega spomina, rtvslo.si, pridobljeno 3. marec 2024).
1. Uvod
Civilizacijska in demografska diagnoza stanja Slovenije se v letu 2025 nahaja na kritični točki, ki presega zgolj statistična nihanja in predstavlja vprašanje dolgoročnega nacionalnega preživetja. Po podatkih z dne 1. oktober 2025, prebivalstvo Slovenije znaša 2.132.965 oseb, vendar ti podatki prikrivajo globoko strukturno transformacijo: etničnih Slovencev je le še med 1,68 in 1,70 milijona (približno 79–80% populacije). Ta delež je v stanju pospešenega upadanja. Soočamo se s fenomenom, ki ga je zelo milo (ker ste strožje ne sme) mogoče označiti za demografsko transformacijo jedrnega prebivalstva, o kateri pa v osrednjem akademskem in medijskem prostoru, tudi političnem, primanjkuje poglobljene in objektivne razprave.
2. Matematična nevzdržnost domačega jedra in rodnostna politika
Negativni naravni prirast etničnih Slovencev (med 4.500 in 5.000 oseb letno) ob celotni stopnji rodnosti (TFR) med 1,45 in 1,50 otroka na žensko pomeni, da narod ne dosega praga enostavne reprodukcije (2,1). To vodi v stanje, kjer domače prebivalstvo hitro izumira, medtem ko se v državo priseljujejo populacije z bistveno višjo stopnjo rodnosti (med 1,8 in 2,6-krat višjo). To je najbolj vidno v generaciji otrok do 14. leta, kjer je delež slovenskih otrok že padel pod 70%, v določenih urbanih središčih (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Jesenice) pa se v nekaterih vzgojno-izobraževalnih zavodih ta delež spušča pod 50%. ali celo pod 10%. Posledično slovenski jezik v nekaterih šolskih oddelkih izgublja funkcijo primarnega komunikacijskega jezika.
3. Ekonomska politika in beg možganov kot sistemski problem
Slovenija izvaja destruktivno ekonomsko politiko, ki slovenske ustvarjalce BDP sili v izseljevanje. Visoko kvalificirani mladi državljani odhajajo zaradi pomanjkanja stanovanjskih perspektiv, visokih davčnih obremenitev dela in splošnega okolja, ki družino in otroke obravnava kot socialno ali celo ekološko breme. Na drugi strani država s socialnimi transferji subvencionira priseljevanje nekvalificiranih populacij, ki se težje integrirajo v slovenski kulturni in kognitivni milje (oziroma, se sploh ne morejo). Takšna asimetrija vodi v dolgoročno sesutje socialne države in pokojninskega sistema.
4. Stanovanjska politika in vpliv tujih investicij
Stanovanjski trg je pod pritiskom tujih investicij in migracijskih tokov. Tuji subjekti kupujejo strateške nepremičnine, kar dviguje cene in mladim Slovencem onemogoča dostop do lastnega doma. To neposredno vpliva na odločitev za ustvarjanje družine. Namesto, da bi država ščitila nepremičninski fond za lastne državljane, dopušča, da Slovenija postaja polje tujega kapitala, kjer domače prebivalstvo postaja najemnik v lastni državi.
5. Varnostni izzivi in neuspeh integracijskih modelov
Romska problematika v letu 2025 služi kot lakmusov papir za delovanje pravne države. Incidenti v jugovzhodni Sloveniji oktobra 2025 so pokazali, da država na določenih območjih nima več monopola nad uporabo sile. Podatki Policijskega poročila 2024 so alarmantni: tuji državljani so osumljeni v 52% primerov umorov, 48% primerih posilstev in več kot 60% primerih organiziranega kriminala. To kaže na popoln zlom koncepta »družbe visokega zaupanja«, na katerem temelji slovenski pravni red. Trenutna kazenska zakonodaja nima ustreznega odvračalnega učinka na storilce iz okolij z drugačnimi kulturnimi in kognitivnimi kodami in neprimerljivo ter nepremostljivo nižjo stopnjo socialne integrabilnosti.
6. Korenite sistemske reforme so nujnost
Za ustavitev teh trendov so do leta 2030 nujni naslednji koraki:
Reforma kazenske zakonodaje in zakonodaje o tujcih. Z uvedbo nečesa podobnega ali povsem enakega, kot je »Singapurski modela«, z ničelno toleranco. To vključuje avtomatski izgon tujih prestopnikov ob hujših kaznivih dejanjih in ukinitev vseh socialnih ugodnosti za povratnike.
Radikalna pro-rojstna politika. Uvedba podobnega ali enakega »Madžarskega modela«: popolna davčna oprostitev za slovenske matere s tremi ali več otroki, brezobrestni stanovanjski krediti za Slovence, ki se odpišejo ob rojstvu otrok, ter prednostna dodelitev neprofitnih stanovanj etničnim Slovencem.
Varnost meja in migracijska restrikcija sta nujnost. Dosledno izvajanje 37. člena Zakona o obrambi, s trajno prisotnostjo vojske na meji, je nujnost. Zaustavitev neto neevropskih migracij in dosledna deportacija vseh, ki v Sloveniji bivajo nezakonito, sta nujnost.
Ekonomska suverenost mora biti zaščitena in promovirana. Omejitev tujega lastništva v strateških sektorjih in na nepremičninskem trgu je potreba, da se zaščiti življenjski prostor domačega prebivalstva.
7. Vprašanje nacionalne identitete
Identiteta države temelji na mejah in razlikovanju med državljani in tujci. Brez tega razlikovanja država kot politična skupnost preneha obstajati. Trenutni molk akademske sfere na to temo, še bolj medijev, in seveda politike, in hkratna popolna cenzura kritične misli so znak nacionalne kapitulacije. Če se trendi ne obrnejo, bo Slovenija do leta 2040 presegla točko nepovratnosti, kjer bo slovenski narod postal manjšina v lastni državi, kar pomeni konec tisočletne zgodovine naroda na tem prostoru.
Dr. Andraž Teršek
Inštitut Ustavnik – Pravni inštitut dr. Andraža Terška
https://andraz-tersek.si/institut-ustavnik/
Foto: Stephanie Pratt
