Medtem ko se posameznice in posamezniki, množični mediji, ki ne ločijo notarskega potrdila od overjenega podpisa na upravni enoti za "piškave" 3,00 EUR, ter pretežni del politike - najmanj od petka, 10. aprila - ukvarjajo z osebnostnimi lastnostmi posameznika, ki mu je uspelo uresničiti lastne politične ambicije, je večina prezrla, kaj se je v resnici zgodilo.
Spomnimo: prav po letu 2016 se je v Sloveniji zgodil pomemben premik. Vprašanje cepljenja se je iz pretežno pravno-ustavne teme začelo preoblikovati v organizirano politično in civilno-družbeno gibanje. Ključno vlogo pri tem je odigrala iniciativa Za zdravo družbo.
Leta 2016 je država sprejela Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025, ki poudarja pomen visoke precepljenosti in s tem izraža jasno politično zavezo v smeri omejevanja svobode izbire. Posledično je raslo nezadovoljstvo dela javnosti, ki je začelo dobivati organizirano obliko. Leta 2018 je nastala politična stranka Za zdravo družbo, ki je kot prva v zgodovini Slovenije v svoj program zapisala odpravo obveznega cepljenja ter poudarek na individualni odločitvi pri medicinskih posegih.
To je bila pomembna prelomnica: tema je prvič vstopila v formalno politiko, ne zgolj v pravne ali akademske razprave.
V obdobju 2018-2020, torej prav v času začetka plandemije, je stranka Za zdravo družbo izvedla konkretno zakonodajno iniciativo: zbranih je bilo več kot 5000 podpisov državljanov, vložen pa je bil tudi predlog spremembe Zakona o nalezljivih boleznih, s ciljem ukinitve obveznega cepljenja in uvedbe prostovoljnega sistema.
Takrat se je jasno izrisal razcep: na eni strani smer države (večine politike), ki je težila k povečanju precepljenosti in celo zaostrovanju ukrepov (npr. pogoji za vključitev v vrtec, vodenje evidenc cepljenih); na drugi strani pa smer Za zdravo družbo, ki je zagovarjala cepljenje kot osebno odločitev ter odpravo sankcij in prisile.
Kljub aktivaciji stranke Za zdravo družbo se zakonodaja do plandemije bistveno ni spremenila – obvezno cepljenje je ostalo. Spremenilo pa se je nekaj drugega: normalizacija javne debate. »Svoboda odločanja« je postala legitimna politična tema. Ključni poudarek je bil na kredibilnih, strokovnih sogovornikih, ne na razvrednotenju teme na ulici, kar se je zgodilo kasneje.
Približno dekada kredibilnih in verodostojnih aktivnosti na področju svobode odločanja je bila v petek 10. aprila z eno kadrovsko rošado poteptana.
Oseba, ki vidi zgolj osebne parcialne interese in jim dosledno sledi, ni niti za trenutek pomislila, kakšne posledice bodo imele njene poteze. Po letu 2019 je z načrtno politično aktivacijo silila v prostor, ki je bil zgrajen na kredibilnosti in kompetencah, zgolj zato, ker so mu izračuni javnega mnenja pokazali, da tam lahko najde sledilce.
Ne zato, ker bi verjel v svobodo odločanja. Za to nima ne etičnih ne moralnih, kaj šele strokovnih kompetenc. Ima zgolj računico.
Enaka logika je vodila tudi petkovo ustoličenje.
V času plandemije je šel še korak dlje: brez legitimnosti in brez mandata si je samooklicano prisvojil vlogo nosilca boja za svobodo odločanja. To pa ne pomeni le prevzemanja potencialnih koristi, temveč tudi odgovornost za negativne posledice nepremišljenih potez. Odgovornost, ki je – kot že rečeno – ne razume in je ne zmore nositi.
Ne slepimo se: petkov scenarij ni bil zgolj produkt strategije glavnega političnega akterja skrajne desnice v Sloveniji. Ta je sicer igral vlogo scenarista in izvajalca, vendar je izvajal širšo, premišljeno strategijo farmacevtskega lobija, ki ima dolgo zgodovino vpliva na vse politične opcije na najvišjih ravneh v Sloveniji.
Njihov interes je jasen.
V njihovem interesu je bilo, da kredibilne strokovnjake, ki so verodostojno zagovarjali svobodo odločanja, nadomestijo s figurami brez strokovne teže.
V njihovem interesu je bilo, da tako pomembno temo v Državnem zboru zastopa nekredibilna, heterogena in nekompetentna skupina, namesto ljudi z znanjem, izkušnjami in integriteto.
In v njihovem interesu je bilo, da z eno samo kadrovsko potezo sesujejo dekado resnega dela.
Rezultat je jasen: kredibilna gradnja svobode odločanja je bila potisnjena na rob – skoraj v anale zgodovine.
Posledice bodo dolgoročne. Od verodostojnega ponovnega vzpostavljanja prostora za resno razpravo nas lahko ločijo leta. Leta, v katerih bodo glas ponovno dobivali tisti, ki s svojo pojavnostjo temo razvrednotijo, namesto da bi jo gradili.
In prav to je bistvo problema: da prostor, ki bi moral pripadati strokovnosti, odgovornosti in integriteti, danes zasedajo cirkuške predstave.
mag. Gregor Kos
PS: podpisani od 2022 nisem član stranke Za zdravo družbo
PS2: podpisani od 2025 nisem del ekipe gibanja Zdrava družba
PS3: podpisani nisem sodeloval na volitvah 2026
