Piše: Gorazd Rejc
Nedavno sem prisostvoval znanstvenemu simpoziju v Zagrebu na temo dogajanj v zadnjih letih. Po prvem delu profesionalnih predstavitev izvrstnih osveščenih strokovnjakov s področja medicine je sledil hladen duš.
Sledilo je namreč predavanje na temo geopolitike in predavatelj nam je samozavestno predstavil svoje poglede na področju medijskih manipulacij. Nedvomno aktualna tema, ki smo ji z zanimanjem prisluhnili. A namesto pričakovanega poglobljenega vpogleda v vzročnost in ozadje aktualnih spopadov ter vloge medijev pri njihovem podpihovanju smo bili presenetljivo deležni nadvse enostranskih in nazadnjaških pogledov. Zaradi spoštovanja do ostalih predavateljev ne navajam podrobnosti, a dejstvo je, da so si organizatorji dovolili velik spodrsljaj in po mojem mnenju zlorabili prepoznavnost in trud preostalih predavateljev, izpričanih borcev za resnico. Na istem srečanju so namreč v nadaljevanju uprizorili sramotno hujskaštvo proti tujcem, nekatolikom!, ki so jim obenem prav nič prikrito naprtili tudi krivdo za sramotne dogodke v Palestini. Indoktrinirani predavatelj (ki je paradoksalno predaval prav na temo indoktrinacije) je dobesedno opravičeval pogrom nad Palestinci in ga z manipulativnimi argumenti pojasnjeval kot logično pravico do »samoobrambe«. Pri čemer smo nič kolikokrat slišali tudi sklicevanje na Boga, »Isusa Krista« itd., v čigar imenu naj bi bilo vse skupaj upravičeno, kar je omenjeni »dokazoval« tudi z dve tisočletji starimi zemljevidi nesrečnega območja, enostranskim prikazovanjem (izključno!) islamskega terorizma in bojda vsesplošnega nazadnjaštva – sovražno zaničevalno do vsega, kar ima zveze z muslimanskim svetom – in posledično bojda svete pravice zahoda za obrambo »naših« vrednot. Pri čemer se mu je aktivno pridružila tudi sama organizatorka srečanja.
V družbi s somišljeniki(cami) sem razočaran protestno zapustil dvorano in kasneje preko elektronske pošte po zanimivem zapletu izmenjal stališča z omenjenim gospodom. Prav daleč pričakovano nisem prišel, bolje rečeno nikamor. Nisem mu namreč uspel dopovedati niti, da niti z besedo ni vsaj omilil svojih ekstremnih pogledov – da bi torej izrazil vsaj sočutje do VSEH trpečih na kriznem območju in željo po končanju spopadov. NE. Slišali smo zgolj srhljivo mantro o pravici do samoobrambe, ki pa je imela širši pomen, aplicirana torej tudi LOKALNO. Uperjena proti migrantom, seveda. Jasno, vsi vemo, da so bili slednji uporabljeni načrtno s ciljem destabilizacije Evrope. Nič novega. Poznane so nam tudi načrtno destruktivne politike lokalnih oblasti in stigmatizacija domačih delavcev, materialno in duhovno osiromašenje lastnih (zahodnih) držav pod pretvezo tolerance, ogrožanje obstoječe kulture in načina življenja. A to nikomur ne daje pravice, da širi sovraštvo in celotno krivdo za kriminalizacijo nekdaj varnih območij Evrope prelaga na pleča prišlekov. Sramotno je, da se pri tem vehementno sklicujejo na Boga, kot da bi bil smisel vere širjenje nestrpnosti, ne pa iskanje sožitja in razumevanja med soljudmi ne glede na našo medsebojno različnost. Upravičeno se sprašujem(o) ali gre za spoj krščanskega fundamentalizma in ekstremnega sionizma in kje je izvor izpričanih pogledov - resnično namreč dvomim, da so odraz zgolj neke osebnostne deviacije omenjenih. Več kot očitno pa je, da se vzorci ponavljajo tudi na naših tleh, kjer žal mnogim tovrstna križarska mentaliteta ni tuja.
Tudi pri nas se očitno načrtno ustvarjajo delitve med ljudmi, s tem pa predpogoji za ustvarjanje kriz. Nekontrolirane migracije prinašajo seveda zaskrbljujoča varnostna tveganja, enako velja tudi za specifične narodnostne skupine, ki niso zadovoljivo integrirane v našo družbo. Razdor je seveda logičen in pričakovan, lahko bi rekli ustvarjen. Lokalno prebivalstvo se na spornih območjih upravičeno čuti ogroženo in zapostavljeno. Nujno potrebuje delovanje pravne države, ne pa skorumpirano neučinkovito policijo, lažnive politike in podpihovalce sovraštva.
Nedavni srhljivi umor na Dolenjskem in z njim povezani dogodki so torej test za celotno družbo. Eno je soglasno in brezpogojno obsoditi zločin, drugo pa je očitna zloraba dogodka s ciljem podpihovanja sovraštva, pritlehnega nabiranja političnih točk in sledenja navodilom okupacijskih sil, t.j. trenutnega vodstva EU. Iz lukenj so zopet prilezle najpodlejše podgane, ki so zaslutile možnost svoje lastne promocije na plečih človeške nesreče. In prav tovrstni omejeni hujskaški brezčutneži so idealni izvajalci naročnikov, saj ti nujno potrebujejo brezobzirne retardirane vojščake, ki jim ni mar za usodo naroda, temveč izključno za lastne koristi. Potrebno je samo trezno razmisliti. Kakšen je namen nekega novega zakona, če ne prav zmanjšanje pravic NAS VSEH?! V kakšni državi živimo, če policiji ni dovoljeno vzpostavljati red in mir (ne drži, da ga ni sposobna vzdrževati) in se problem po nepotrebnem politizira? So nedavni obiski Von den Pfizerjeve in nenehna gostovanja okupacijske vojske na naših tleh naključna? Smo morda pozabili, kako učinkovita je (naša?) policija, če gre za dogodke, ki so v interesu politike in je potrebno npr. posledično zapliniti pol Ljubljane in ustrahovati poštene državljane, podpirati medicinski teror – politično motiviran, aretirati predrznega jedca bureka brez maske pred samim božjim hramom ipd. tragikomične akcije? Jasno, da oblast potrebuje spremembo zakona, saj skuša svoje prihodnje nelegalne neustavne akcije pravno uzakoniti, legitimirati svoje sramotno početje torej. To pa lahko storijo zgolj, če uporabijo že znano doktrino šoka, vzpostavljanje ozračja strahu in negotovosti, konsenza razčlovečenega prebivalstva kot predpogoj za izvedbo neustavnih določb. Pa ne le pri nas. Podoben dogodek se je skoraj istočasno primeril v Črni gori, praviloma so vedno udeležene marginalizirane skupine, v tem primeru turški priseljenci. Naključje? Cilj je jasen. Pod pretvezo zaščite lastnega prebivalstva se skušajo implementirati zakoni, ki nas zasužnjujejo in ne osvobajajo. Romi so v tem primeru le sredstvo.
Ergo: Lahko od politikov vseh barv in brez lastnega jaza, ki podpirajo vojno v svetu in bogatenje na račun vojaškega kompleksa, pričakujemo poštena in iskrena dejanja? Zgodovina nas uči svoje. Kako se je torej spremenil svet po začetku Busheve križarske »svete vojne« proti izmišljenemu sovražniku, kdo je bil dejansko napadalec v primeru povoda za »povračilne akcije« in kaj so naredili z nekdaj uspešnimi in stabilnimi državami, v katere se uvaja t.i. demokracija? Tako lahko mirno poskuse za vzpostavitev policijske države (Shoot-are-jev zakon) pod pretvezo zaščite lokalnega prebivalstva primerjamo z ameriškim Patriot Act-om, ki je državljanom prinesel v prvi vrsti škandalozen odvzem državljanskih pravic in popolni nadzor, vključno z legalnim prisluškovanjem. Žal ne nad tistimi, nad katerimi bi se moral vršiti. Licence to Shoot.
Kaj je torej vzrok in kaj posledica?
O kakšni enakopravnosti govorimo, ko lahko predsednica Evropske komisije legalno prikriva svojo komunikacijo s Pfizerjem in soodgovornost pogroma nad državljani, poštenim državljanom bi pa prisluškovali (Chat Control) in nad njimi izvajali policijske postopke brez nadzora? Z Uršulo in našimi levo desnimi podrepniki drvimo strumno nazaj v 1938. Če bi pravica obstajala, bi tujcem, ki sponzorirajo vojno, vstop v Slovenijo prepovedali!
Ne nasedajmo torej nikomur – enotnost naroda je edini pameten odgovor na ponovne poskuse destabilizacije. Zahtevajmo odgovornost vseh, ki so sodelovali pri zločinih preteklih let in ne nasedajmo na njihovo preusmerjanje pozornosti.
