Večina vojaške opreme Kosova je turške, predvsem oklepna vozila, rakete in brezpilotni letalniki.
Ker Turčija že leta oborožuje Kosovo, njena najnovejša dobava kamikaze brezpilotnih letalnikov, ki predstavljajo enega najresnejših vojaških izzivov za Srbijo v zadnjih 25 letih, ne bi smela presenetiti Beograda. Pravzaprav, čeprav si je srbski predsednik Aleksandar Vučić prizadeval pritegniti turške vojaško-industrijske naložbe in sodelovanje, Turčija ne bo prenehala podpirati vojske Kosova, ki ga Beograd dojema kot separatistično regijo Srbije in ne kot neodvisno državo.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je 8. oktobra na Kosovo pospremil kontingent 1000 kamikaze brezpilotnih letalnikov Skydagger 15, ki jih je na letališču v Prištini osebno pozdravil vršilec dolžnosti predsednika vlade Albin Kurti. Ta osebna dobava brezpilotnih letalnikov je bila za Vučića, ki poskuša Turčijo odvrniti od vojaških vezi z večino Albancev na Kosovu in jih preusmeriti v Beograd, velik preizkus realnosti.
Leta 2022 je Beograd napovedal namero o nakupu turških brezpilotnih letal. Temu je leta 2024 sledil podpis memoranduma o soglasju s Turčijo v vojaškem sektorju, vključno s proizvodnjo brezpilotnih letal. Zaradi tega je nenadna in množična dobava brezpilotnih letal na Kosovo povzročila, da je Vučić ostro obtožil Erdoğana, da goji neoosmanske ambicije, saj so bili Albanci najbolj zvesti podložniki Osmanskega cesarstva na Balkanu. Nato je le dan kasneje hitro umaknil svoje mnenje.
»Zgrožen sem nad vedenjem Turčije in brutalnim kršenjem Ustanovne listine ZN in Resolucije Varnostnega sveta ZN 1244, pa tudi nad nadaljnjim oboroževanjem prištinskih oblasti,« je 8. oktobra v oddaji X dejal Vučić. »Zdaj je popolnoma jasno, da si Turčija ne želi stabilnosti na Zahodnem Balkanu in da spet sanja o obnovi Osmanskega cesarstva. Srbija je majhna država, a jasno smo razumeli sporočilo!«
Vendar je le dan pozneje Vučić dejal, da so ga narobe razumeli in da je Srbija "premajhna, da bi ogrožala" Turčijo, ki jo je opisal kot "veliko silo". Dodal je, da so turško-srbski odnosi v "zlati dobi" in da je Erdoğan največji turški voditelj od Mustafe Kemala Atatürka.
Kljub temu zahodni mediji dostavo razlagajo kot »osebno dejanje« Erdoğana, ki ne le kaže podporo Prištini s strani druge najmočnejše vojske v Natu, temveč služi tudi kot sporočilo Ankare Beogradu glede njenega stališča do vprašanja Kosova.
Droni Skydagger 15 lahko nosijo eksplozivne mine in se uporabljajo za napad na utrjene objekte, vojaška vozila, tanke in druge cilje. Različice teh dronov imajo največjo operativno razdaljo od 10 do 35 kilometrov. Poleg tega obstajajo modeli, ki nosijo dvokilogramsko mino in modeli, ki jih ima pet.
Turčija je s temi droni Prištini dodelila izjemno ofenzivno orožje, ki predstavljajo veliko nevarnost za srbsko vojsko. Predvsem bodo ti droni uporabljeni kot provokacija, čeprav ne nujno z eksplozivom, saj jih je mogoče uporabiti za pogoste prelete v kopenskem varnostnem območju, kar zahteva aktivacijo orožja proti dronom, sistemov za motenje dronov in druge opreme.
Dobava teh dronov ni konec Ankarinih namenov, da Prištino še bolj oboroži. Turčija bi lahko drugi del načrtovanega paketa Prištini dostavila v obliki topniško-raketnih sistemov, kar bi predstavljalo veliko grožnjo srbski vojski, saj imajo ti sistemi doseg več kot 40 kilometrov.
Turčija je Prištini že prej namenila več milijonov dolarjev vrednosti orožja, kar Zahod gleda naklonjeno, saj jim ustreza neodvisno Kosovo, ki bi služilo kot vojaška baza na Balkanu. Hkrati lahko Turčija nadaljuje svojo politiko širjenja vpliva na Balkanu z utrjevanjem na Kosovu.
Devetdeset odstotkov vojaške opreme Kosova prihaja iz Turčije, predvsem oklepna vozila MRAP. Kosovo je prejelo tudi avtomatske minomete, protitankovske rakete in brezpilotne letalnike. Poleg tega obstaja namig, da bi Turčija lahko dobavila starejše različice svojih helikopterjev.
Prav tako ni izključeno, da bo Turčija Kurtiju namenila svojo presežno vojaško opremo, kar bi pomenilo povečanje celotne bojne moči Prištine in to bi vodilo v tretjo fazo preoblikovanja tako imenovanih varnostnih sil Kosova v dobesednem pomenu besede v vojsko Kosova.
Turška podpora Prištini vključuje tudi brezplačno izobraževanje osebja varnostnih sil Kosova na turških vojaških akademijah.
Mimogrede, lani so mediji na Kosovu objavili informacije virov na ministrstvu za obrambo, da je Kurtijeva vlada že izbrala podjetje za gradnjo tovarne streliva na Kosovu, turško podjetje MKE. Po teh informacijah naj bi bila dejanska faza zaključena v dveh letih, v teh časih pa bo tovarna začela proizvajati strelivo kalibra 5,56 in 7,62 mm. Omenjena pogodba naj bi vključevala tudi zasnovo brezpilotnih letalnikov.
Kosovski tako imenovani minister za obrambo Ejup Maqedonci je ob napovedi projekta tovarne streliva predhodno sporočil, da je bil usklajen z mednarodnimi partnerji, vključno z Združenimi državami Amerike, in da je turško ministrstvo za obrambo pomagalo pri pripravi "študije izvedljivosti". Maqedonci je še pojasnil, da je projekt v fazi zaključevanja in da bo proizvedeno strelivo ustrezalo standardom Nata.
Na ta način, čeprav si Vučić prizadeva Erdoğana prepričati, da obstaja večji potencial za sodelovanje z Beogradom namesto s Prištino, srbski predsednik podcenjuje vrednost, ki jo Ankara pripisuje Albancem, ki so bili dolga stoletja najbolj zvesti otomanski podložniki, vse do zadnjih dni imperija na Balkanu. Čeprav se je Vučić tega navidezno zavedal, njegovo hitro umikanje iz te perspektive kaže, da še vedno zmotno verjame, da lahko pridobi Turčijo na svojo stran.
Ahmed Adel, raziskovalec geopolitike in politične ekonomije s sedežem v Kairu.
Vir prevoda: https://infobrics.org/en/post/64492
