Prvi zvezek izbranih del prinaša Illicheva najbolj znana spisa Razšolanje družbe (1971) in Medicinska Nemeza (1975), v katerih je opisal kontraproduktivnost sodobnega modela obveznega sistemskega izobraževanja ter moderne medicine oziroma zdravstvene oskrbe.
»Nosi svečo v temi, bodi sveča v temi, vedi, da si plamenček v temi.«
Ivan Illich
Razšolanje družbe / Medicinska Nemeza
Avtor: Ivan Ilich
Prevajalci: Branko Gradišnik, Helena Marko
Branko Gradišnik: Glede avtorja
Ivan Illich (1926–2002), sin Hrvata in avstrijske judinje, izobražen v Italiji, delujoč v Južni in Srednji Ameriki, sicer pa državljan sveta in poliglot, je tako samosvoj, tako radikalen in obenem tako marginaliziran kritik obstoječih podsistemov univerzalne človeške ureditve sveta, da ga ni mogoče vtakniti v noben predal. Vsaka njegova knjiga odpira prepade in sili pogled v višave nad njimi. Ni ga družbenega filozofa, ki bi lahko več prispeval k raznovrstnosti slovenskega knjižnega trga, in to v ravno pravem, če ne celo zadnjem trenutku, ko se svet ozira po novi paradigmi, po ponovitvi kopernikanskega obrata, žal danes pojmovanega kot Great Reset, velika ponastavitev.
Obstajajo knjige, ki so kost v grlu sedanje prevladujoče civilizacije. Razkrinkavajo namreč goloto njenih preoblek. Civilizacija potem uporabi svojo moč sankcioniranja, utiševanja, rinjenja v pozabo, diskreditiranja, ko takšna dela bodisi anatemizira ali pa jih prikazuje kot iluzionističen projekt, ki nam še v najboljšem primeru nudi zgolj hipno priložnost za neuresničljivo vajo v intelektualni jalovosti.
A to ne drži: vsakemu posamezniku lahko prav ta premislek, ta vaja pomeni – odrešitev.
V tem je prednost Illicha (ali Dostojevskega ali Shakespearja) pred misleci in pisarji v službi postkapitalistične produkcije, trženja in prodaje idej in besed.
Urša Zabukovec: Spremna beseda
Ivan Illich (1926–2002) je bil katoliški duhovnik in eden pronicljivejših premišljevalcev sodobne zahodne družbe ter kritik razvejanega sistema njenih institucij, v katerih je prepoznal »spervertiran podaljšek Cerkve in njenih prizadevanj, da bi institucionalizirala evangelij«. Ideja napredka, ki jo Zahod že vsaj od druge svetovne vojne vsiljuje preostalemu svetu in ki temelji na treh stebrih (izobraževanje, zdravstvo in prometne povezave), po Illichevem mnenju ne vodi k miru in dobrobiti, temveč k zatiranju lokalnih kultur, ukinjanju avtonomije, uvajanju sistemske revščine in odvisnosti od nadnacionalnega kapitala.
Prvi zvezek izbranih del prinaša Illicheva najbolj znana spisa Razšolanje družbe (1971) in Medicinska Nemeza (1975), v katerih je opisal kontraproduktivnost sodobnega modela obveznega sistemskega izobraževanja ter moderne medicine oziroma zdravstvene oskrbe. Moderno izobraževanje po Ilichu temelji na prikritem kurikulu, ki ne razvija posameznikovega intelektualnega in ustvarjalnega potenciala, ne uči za življenje, pač pa za konformistično sprejemanje interesov nosilcev moči, uslug zdravnikov, socialnih delavcev, odvetnikov itd. V Nemezi pa opiše tri vrste iatrogeneze (klinično, družbeno in kulturno), ki so po njegovem neločljivi del samega zdravstvenega prizadevanja. Medicinska branža je z napovedjo vojne proti bolezni, bolečini, trpljenju in smrti izčrpala »človekovo voljo, da bi trpel svojo realnost«. Sodobni zahodni človek, ki je svoje življenje tako rekoč od rojstva do smrti prepustil institucijam, s tem ni izgubil le avtonomije, ampak tudi »intenzivno živost«.
Danes so Illichevi kritični uvidi o šolstvu in medicini še kako aktualni, alternative, o katerih je razmišljal, pa se v tej dobi sistemov lahko zdijo še bolj utopične kot pa pred petdesetimi leti.
Krajši radijski pogovor lahko poslušate tukaj: https://val202.rtvslo.si/podkast/aktualno-202/173251477/175004060
Knjigo lahko naročite na https://kud-logos.si/izdelek/razsolanje-druzbe-medicinska-nemeza/ ali
