Vetrne elektrarne naj bi v skladu s splošno podnebno propagando zagotavljale "zeleno" in "čisto" električno energijo. Vendar je resničnost drugačna. Dejansko erozija lopatic rotorja povzroča obsežno širjenje nevarnih toksinov, nanoplastike in trdnih delcev. Poleg tega nastajajo zelo strupeni in celo radioaktivni odpadki pri pridobivanju redkih zemeljskih mineralov za turbine. Skrita nevarnost za zdravje.
V bleščečih propagandnih revijah podnebne industrije boste našli le slike povsem novih in bleščečih vetrnih turbin. Toda ali veste, kako so ti rotorji videti po nekaj letih uporabe? Če ne živite v bližini takšnih elektrarn, verjetno ne. Dež in ultravijolično sončno sevanje nenehno poškodujeta material in poskrbita, da se počasi razgradi.
Rezultat: kilogrami strupenih snovi (kot je bisfenol A - BPA) iz epoksidne smole premaza in nanoplastičnih delcev se vsako leto iz vetrnih turbin razširijo po velikih območjih. Ta kemikalija, ki jo EU uvršča med "nevarne", je povezana z rakom na modih, debelostjo in težavami s plodnostjo - vetrne turbine jo vnašajo v pljuča ljudi. Več študij (glej tukaj, tukaj, tukaj in tukaj) je to že preučilo. In če upoštevamo, da takšne vetrne turbine zaradi erozije sčasoma izgubijo do 20 odstotkov svoje mase, si lahko predstavljamo, koliko teh steklenih vlaken, epoksi smol in plastike se sčasoma razširi po pokrajini.
Če upoštevamo, da lopata rotorja tehta od 5,2 do 12,5 tone, odvisno od njene velikosti, si lahko tudi predstavljamo, koliko abrazije sčasoma povzroči, še posebej zato, ker jih ima ena turbina običajno tri. Govorimo torej o do 2,5 tone obrabe zaradi erozije, ki se nabere v 20 letih delovanja ene same vetrne elektrarne z močjo 3 MW. Glede na to, da je samo v Nemčiji približno 28 500 vetrnih turbin na kopnem in več kot 1 500 na morju, lahko izračunate, koliko strupenih snovi in nanoplastike se vsako leto razširi. Tudi če konzervativno izračunamo le 75 kilogramov na leto na vetrno turbino, to pomeni približno 2.250 ton odrgnin.
V izračunu niso vključene vse strupene snovi, ki se sproščajo v okolje pri razgradnji materialov, uporabljenih za gradnjo teh turbin. Vetrna turbina je sestavljena iz več kot 8.000 različnih sestavnih delov. Beton, jeklo, litina, magneti, redki elementi. Tako vetrna turbina z močjo 2 MW vsebuje približno 341 kilogramov redkih elementov. V poročilu o tem je navedeno:
Če želimo to količinsko ovrednotiti v smislu okoljske škode, upoštevajmo, da po podatkih Inštituta za analizo globalne varnosti pri pridobivanju ene tone redkih zemeljskih mineralov nastane približno ena tona radioaktivnih odpadkov. Leta 2012 je bilo v Združenih državah Amerike dodanih rekordnih 13.131 MW zmogljivosti za proizvodnjo vetrne energije. To pomeni, da je bilo v vetrnih turbinah, nameščenih leta 2012, uporabljenih od 4,9 milijona kilogramov (po oceni MIT) do 6,1 milijona kilogramov (po oceni Bulletin of Atomic Science) redkih zemeljskih mineralov. To tudi pomeni, da je bilo za izdelavo teh vetrnih turbin ustvarjenih od 4,9 do 6,1 milijona funtov radioaktivnih odpadkov. (Opomba: to je približno 2,2 do 2,8 milijona ton)
V poročilu je navedeno tudi, da ameriške jedrske elektrarne letno porabijo od 4,4 do 5 milijonov funtov jedrskega goriva, kar pomeni, da je pri gradnji vetrnih turbin v ZDA (govorimo o letu 2012) na koncu nastalo več jedrskih odpadkov kot v celotnih ameriških jedrskih elektrarnah v istem letu. Še več, medtem ko so jedrske elektrarne leta 2012 dobavile približno petino vse električne energije, so vetrne elektrarne dobavile le 3,5 odstotka. Zato tudi tu ne moremo govoriti o "zelenem" in "okolju prijaznem".
Vidimo lahko, da sama proizvodnja povzroča velike okoljske težave (in radioaktivno onesnaženje) zaradi "strupenih jezer". Med obratovanjem pa rotorji zaradi erozije onesnažujejo celotno okolico z nevarnimi kemikalijami, da bi ob koncu življenjske dobe turbin zavzeli ogromne površine odlagališč, saj ogromnih rotorskih lopatic ni mogoče reciklirati. Vse to za popolnoma nenadzorovano, nestabilno in od vremena odvisno obliko proizvodnje električne energije, ki brez davkoplačevalskih subvencij ne bi bila niti približno konkurenčna.
Vir: Report24.news
