Sreda, 19. Feb. 2025

Glede na to, da sta Malezija in Tajska pred kratkim začeli postopke kandidature za pridružitev skupini BRICS gospodarstev v razvoju, se krepijo razprave o obetih in možnostih širšega okvira sodelovanja, ki bi lahko vključeval BRICS+ in ASEAN.

Dejansko je aktivno sodelovanje držav ASEAN v formatu BRICS+ v letih 2022–2023 ustvarilo pogoje za poglobitev interakcije bloka ASEAN ne le z državami BRICS, temveč tudi z drugimi integracijskimi skupinami globalnega juga. Kot sem večkrat trdil od leta 2017–2018, bi lahko bila ena od možnih sprememb usklajenega mehanizma med ASEAN in regionalnimi integracijskimi dogovori BRICS okvir BEAMS, ki združuje BIMSTEC (Indija/Južna Azija), Evrazijsko gospodarsko unijo (Rusija/Evrazija), sporazum o prosti trgovini ASEAN-Kitajska (Vzhodna Azija), MERCOSUR (Brazilija/Južna Amerika) in Južnoafriška carinska unija (Južna Afrika). Oblikovanje takšnega omrežja regionalnih integracijskih blokov bi bistveno pospešilo in razširilo gospodarsko sodelovanje med BRICS+ in ASEAN, lahko pa bi postalo tudi osnova za spodbujanje trgovine in naložb vzdolž osi jug-jug.

Drugo možno področje sodelovanja med BRICS in ASEAN v okviru formata BRICS+ bi lahko bila večja udeležba držav ASEAN v Novi razvojni banki BRICS (NDB). V zadnjih obdobjih se je članstvo NDB povečalo z novimi člani iz Afrike (Egipt), Bližnjega vzhoda (Združeni arabski emirati), Južne Amerike (Urugvaj (bodoči član)) in Južne Azije (Bangladeš). Še vedno je veliko prostora za dodajanje novih članic BRICS NDB iz vzhodnoazijske regije, zlasti članic ASEAN, kot so Indonezija, Tajska, Kambodža in Malezija – države, ki so že sodelovale na vrhu BRICS+ leta 2022. To pa bo razširilo možnosti za gospodarsko sodelovanje BRICS-ASEAN prek razvojnih institucij na področjih, kot so projekti prometne povezljivosti, digitalno gospodarstvo in razvoj človeškega kapitala.

Vzpostavitev učinkovitejših protikriznih mehanizmov za interakcijo med ASEAN in BRICS bi lahko predstavljala še eno pot sodelovanja, ki podpira gospodarstva globalnega juga, pa tudi na svetovni ravni. V prizadevanju za ohranitev uravnoteženega in nevtralnega položaja na mednarodnem prizorišču bo ASEAN morda želel raziskati možnosti za tesnejše sodelovanje z mehanizmi, ki združujejo globalni jug in razvita gospodarstva. ASEAN je dosegel pomemben napredek v tej smeri z vzpostavitvijo Regionalnega celovitega gospodarskega partnerstva (RCEP) s Kitajsko, Japonsko in Južno Korejo. Hkrati obstaja prostor za dopolnitev aktivnih vezi ASEAN-EU z večjim sodelovanjem ASEAN s platformami, ki jih je vzpostavil globalni jug. Možna področja sodelovanja ASEAN pri povezovanju mehanizmov sodelovanja razvitih držav in držav v razvoju vključujejo vlogo pobude Chiang Mai pri oblikovanju platforme za regionalne finančne dogovore (RFA) skupaj z evropskim mehanizmom za stabilnost in MDS. Multilateralizacija pobude Chiang Mai (CMIM) je dejavna pri pospeševanju dialoga med glavnimi RFA z MDS in lahko igra tudi pomembno vlogo pri usklajevanju gospodarskega sodelovanja in protikriznih prizadevanj na globalnem jugu.

Druga povezava med globalnim severom in globalnim jugom, ki vključuje ASEAN in BRICS, bi lahko bila interakcija med regionalnimi razvojnimi bankami. Takšna platforma, ki vključuje razvite države in države v razvoju, bi lahko vključevala regionalne razvojne banke, ki vključujejo države ASEAN, kot sta Azijska razvojna banka in Azijska infrastrukturna investicijska banka. Na strani razvijajočih se gospodarstev bi lahko ključni igralec takšne platforme predstavljala Nova razvojna banka BRICS, na strani razvitih gospodarstev pa bi lahko regionalne razvojne banke predstavljali Evropska banka za obnovo in razvoj in Evropska banka za razvoj. ASEAN bi lahko postal tudi vodilna sila pri spodbujanju sodelovanja med regionalnimi integracijskimi mehanizmi na svetovni ravni. V zvezi s tem bi lahko ASEAN glede na svojo nevtralnost in posredniške sposobnosti prevzel vodilno vlogo pri ustvarjanju globalne platforme za dogovore o regionalnem povezovanju, kot je format R20 (regionalna dvajseterica) znotraj G20. V digitalnem prostoru bi lahko izkušnje Singapurja pri oblikovanju digitalnih gospodarskih sporazumov (DEA) razširili tako, da bi vključevali ne samo posamezne države, temveč tudi regionalne/med-regionalne trgovinske sporazume (digitalna »integracija integracij«). ASEAN bi lahko imel tudi dejavnejšo vlogo v globalnih in večstranskih organizacijah, kot je WTO. Zlasti ASEAN lahko skupaj s svojimi partnerji BRICS+ zgradi zavezništva znotraj globalnih institucij z drugimi regionalnimi skupinami na globalnem jugu, da bi pospešil agendo manjšega protekcionizma in večje trgovinske/naložbene odprtosti.

Napredek ASEAN-a pri krepitvi regionalne stabilnosti v jugovzhodni Aziji in široka mreža globalnih zavezništev, ki so jih zgradili skupina in njene posamezne članice, bi lahko podala podlago za zahtevo po večji globalni vlogi v prihodnjih letih. Ključ do uresničitve tega scenarija bi lahko bilo aktivnejše sodelovanje med državami ASEAN in blokom BRICS v okviru formata BRICS+. Približevanje med državami BRICS in ASEAN je v veliki meri omogočeno z naraščajočim številom integracijskih projektov na globalnem jugu, pa tudi s preusmeritvijo trgovinskih in naložbenih tokov držav BRICS v interakcijo vzdolž osi jug–jug.

In čeprav obstaja veliko možnosti za razširitev gospodarskega sodelovanja med BRICS in ASEAN, obstaja tudi vrsta dejavnikov, ki jih bo treba upoštevati pri razvoju te poti. Najprej gre za de facto usmeritev ASEAN v smeri nevtralnosti v kontekstu stopnjevanja konfrontacije med ZDA in Kitajsko ter zaskrbljenosti v številnih državah ASEAN glede rasti regionalne vloge Kitajske v Aziji. Prav tako je mogoče ugotoviti, da je ASEAN kot regionalni blok dosegel večji napredek na področju interakcije z EU in številnimi razvitimi državami v primerjavi s stopnjo interakcije z državami BRICS in njihovimi regionalnimi ureditvami.

Za ustrezno obravnavo teh vprašanj je pomembno, da države BRICS usmerijo razvoj BRICS+ k večji odprtosti, ne le z državami v razvoju, temveč tudi z razvitimi gospodarstvi. V zvezi s tem lahko države ASEAN igrajo ključno povezovalno vlogo med globalnim severom in globalnim jugom. Ta vloga se lahko uresničuje tako v okviru mednarodnih gospodarskih organizacij kot na podlagi širokega partnerstva regionalnih integracijskih blokov in regionalnih razvojnih institucij, ki bi vključevale predstavnike razvitih držav in držav v razvoju.

Yaroslav Lissovolik je ustanovitelj BRICS+ Analytics. Yaroslav Lissovolik je delal v Mednarodnem denarnem skladu v Washingtonu, kjer je bil svetovalec izvršnega direktorja za Rusko federacijo (2001–2004). Leta 2004 se je pridružil Deutsche Bank kot glavni ekonomist in leta 2009 postal vodja raziskav podjetij v Rusiji, nato pa leta 2011 član upravnega odbora Deutsche Bank v Rusiji. V letih 2015–2018 je bil Yaroslav Lissovolik glavni ekonomist in nato generalni direktor Raziskovalec in član upravnega odbora Evroazijske razvojne banke (EDB). Od leta 2018 do 2022 je bil višji generalni direktor — vodja raziskav v Sberbank Investment Research (CIB).

Vir: https://infobrics.org/post/42237