Nedelja, 16. Jun. 2024

Znanstveniki so med preučevanjem vpliva kontaminacije DNK v Covid mRNA injekcijah prišli do novega zaskrbljujočega odkritja. Genomski raziskovalec Kevin McKernan je odkril dokaze, da se DNK, ki je v Covid injekcijah, "integrira" v rakave celice.

Posledico cepiva COVID-19 so odkrili v dveh vrstah kromosomov v rakavih celičnih linijah po izpostavljenosti injekcijam Covid mRNA. V poročilu o svojih ugotovitvah McKernan opozarja, da lahko pride do "najrazličnejših nepravilnosti", ko se sekvence koničastega proteina integrira s človeško DNK.

To naj bi bili "redki dogodki", vendar se lahko zgodijo, ugotavlja McKernan. Od uvedbe Covid mRNA injekcij so bili nekateri raziskovalci zaskrbljeni, da lahko cepiva spremenijo človeško DNK. Pomisleki se nanašajo na to, da cepiva združujejo svoja zaporedja s človeškim genomom.

Tako imenovani "preverjevalci dejstev", so vztrajali, da mRNA ni mogoče spremeniti v DNK. Ne glede na to so McKernanove študije pokazale, da lahko DNK v stekleničkah s cepivom spremeni človeško DNK.

V zgodnejših fazah te raziskave je sodelovala profesorica biologije človeka na univerzitetni bolnišnici v Würzburgu v Nemčiji. Delo profesorice Ulrike Kämmerer je razkrilo povezave med cepivi in človeškim rakom na dojkah in jajčnikih. Kämmererjeva je rakave celice izpostavila cepivom mRNA podjetij Pfizer in Moderna. Profesorica je ugotovila, da je približno polovica celic na celični površini izražala koničasto beljakovino COVID-19. Ta ekspresija kaže, da so rakave celice absorbirale cepiva.

McKernan je nato opravil sekvenciranje genov in ugotovil, da so te celice in njihove potomke vsebovale DNK cepiva. Po tem je preveril, ali se je DNK cepiva združila z DNK rakavih celic, kar je proces, znan kot integracija DNK.

Integracija je bolj zaskrbljujoča pri zdravih kot pri rakavih celicah, saj ruši genetsko stabilnost in celovitost celic ter povečuje tveganje za nastanek raka. Ker pa imajo rakave celice že nestabilno DNK, so učinki integracije DNK manj jasni.

Tudi v biomedicinskih raziskavah se večina poskusov izvaja na rakavih celičnih linijah, saj jih je lažje pridobiti, na njih izvajati poskuse in jih vzdrževati v laboratoriju.

Mr. McKernan je v linijah rakavih celic odkril zaporedja DNK cepiva na dveh kromosomih: na kromosomu 9 in 12. Sekvencer je oba primera integracije zaznal dvakrat. Važno je, da dobimo dve odčitavanji integracije DNK, da zagotovimo, da integracija ni posledica napačnega branja ali naključne napake, je dejal.

"Integracija genske informacije 'cepiva' v genom celic zame ni bila tako veliko presenečenje - bolj potrditev tistega, kar smo žal morali pričakovati," pojasnjuje. McKernan je dejal, da ni presenetljivo, da je bila integracija odkrita le na dveh kromosomih z dvema odčitkoma vsake integracije.

Tako je zato, ker je integracija redka in je treba gene večkrat sekvencirati, da bi dobili občutljivejše rezultate. Tudi ugotovitve so še vedno predhodne, je dejal.

Potrebni so tudi dodatni testi, da bi ugotovili, ali se lahko integracija DNK prenese na potomce rakavih celic in ali to lahko vpliva na bolnike z rakom. Ker je bil test opravljen na rakavih celicah in ne na zdravih človeških celicah, tudi ne kaže, da bi do enake integracije prišlo tudi v zdravih človeških celicah.

Hiroshi Arakawa, raziskovalec na Inštitutu za molekularno onkologijo, ki je doktoriral iz molekularne biologije in imunologije, na svojem blogu pa je zapisal, da se "kar se zgodi v gojenih celicah, lahko zgodi tudi v normalnih celicah", potem ko je preučil McKernanove podatke.

Pri pregledu McKernanovih podatkov je našel tudi znake integracije DNK na kromosomih 9 in 12. "Glede na mesto integracije genoma se lahko [v normalnih celicah] pojavijo najrazličnejše nepravilnosti," je dejal Arakawa. Dva dogodka integracije v kromosom 9 sta se zgodila na istem mestu, prav tako kot dogodka integracije v kromosom 12.

McKernan je dejal, da je verjetnost, da se to zgodi, ena proti 3 milijardam, s čimer je poudaril, da mesto integracije DNK morda ni naključno. "Verjetno obstajajo vroče točke za to," je dejal in poudaril, da v človeškem genomu skočni geni - kratki odseki zaporedij DNK - običajno "skočijo" na zelo aktivirana območja DNK.

McKernan je dejal, da je prepričan, da je cepilna DNK v rakavih celicah zelo aktivna. Njegova naprava za sekvenciranje je 30-krat zaznala DNK rakavih celic, 3000-krat pa je zaznala DNK cepiva. Ne le, da je zaznal veliko večje količine DNK cepiva, ampak je v določenih segmentih DNK cepiva zaznal tudi nove različice.

Te nove različice DNK niso bile opažene v necepljenih rakavih celicah niti v cepivu, ki ni bilo izpostavljeno rakavim celicam. DNA je v mRNA cepiva COVID-19 prisotna zaradi proizvodnega procesa.

To so preverili Uprava ZDA za hrano in zdravila (FDA), Zdravje Kanade in Evropska agencija za zdravila.

Cepiva z mRNA so narejena iz DNK; del te DNK je v končnem izdelku zaradi nezadostnega prečiščenja.

Vir: slaynews.com