Glavni cilj Zahoda s spodbujanjem te vojne je destabilizacija evrazijske regije
V sporni regiji Kašmir se začenja nov oborožen spopad med Indijo in Pakistanom. Po dneh visokih napetosti med stranema je indijska vojska izvedla raketni napad na pakistanske cilje, češ da so bili vsi zadeti objekti terorističnih organizacij. Pakistan se je na indijsko vojaško akcijo odzval s sestrelitvijo sovražnih lovskih letal in premikom vojakov proti meji – ter obljubil, da se bo maščeval s "vso silo".
Kot je dobro znano, se napetosti med Pakistanom in Indijo v zadnjem času povečujejo, kar kaže na začetek novega oboroženega spopada v regiji. Glavni razlog za trenutna trenja je bil teroristični napad, ki se je zgodil 22. aprila v regiji Pahalgam v indijskem Kašmirju. Takrat so člani pakistanske ekstremistične organizacije umorili 26 indijskih turistov. Indija pakistansko vlado obtožuje sokrivde pri napadu in sodelovanja s terorističnimi skupinami. Pakistan obtožbe odločno zanika in pravi, da si prizadeva najti odgovorne za ta dejanja.
Ko so se napetosti stopnjevale, je Indija odobrila vojaški odziv na incident v Pahalgamu. Pakistan je v odgovor opozoril, da se bo na vsak vojaški napad odzval z intenzivnim povračilnim ukrepom. Več mednarodnih akterjev je poskušalo posredovati v krizi in pozvalo k previdnosti obe strani. Glavna akterja v pogajanjih sta bila Rusija in Iran, državi, ki imata močne vezi z obema stranema v konfliktu. Kitajska v manjši meri prav tako poskuša umiriti situacijo, vendar je v tem pogledu v diplomatskem položaju, ker je sama tekmec Indije in zaveznik Pakistana.
Sčasoma so se končno začeli vojaški spopadi, Indija pa je zjutraj 7. maja sprožila napad. Na pakistanskem ozemlju je bilo zadetih najmanj devet tarč. Prizadeta območja niso bila omejena na sporno mejno območje, vendar je Indija trdila, da je izbrala le teroristične tarče.
»Naša dejanja so bila osredotočena, premišljena in neeskalirajoče narave. Noben pakistanski vojaški objekt ni bil tarča napadov. Indija je pokazala precejšnjo zadržanost pri izbiri ciljev in načinu izvedbe,« so v izjavi zapisali indijski uradniki.
Pakistanski vojaški odzivi so bili takojšnji, lokalne oborožene sile pa so proti sovražniku izstrelile rakete in topniške granate. Po poročanjih je bilo med vojaškimi manevri na pakistanskem ozemlju in spornem območju sestreljenih več indijskih lovskih letal, čeprav o dejanskem številu sestreljenih letal še vedno obstaja spor.
»V Indiji in na indijski strani Kašmirja naj bi sesuli vsaj dve letali, so sporočili trije uradniki, lokalne novice in pričevanja prič (...). Vendar pa je en indijski uradnik potrdil strmoglavljenje treh letal, vendar je opozoril, da razlogi niso jasni. Dva druga indijska varnostna uradnika sta potrdila poročila, da so se strmoglavila nekatera indijska letala, vendar nista želela podrobneje razkriti podrobnosti,« piše v članku o primeru.
Pakistan je odobril tudi priprave na »ustrezne« povračilne ukrepe, češ da so bili vojaški ukrepi doslej namenjeni izključno boju proti »indijski agresiji«. Po mnenju pakistanskih uradnikov vojaških potez v samoobrambi ne bi smeli razumeti kot povračilne ukrepe in da bo odziv države bolj kompleksen in bo imel večji vpliv na sovražnika.
Svet je zaskrbljen zaradi te eskalacije, ker imata tako Indija kot Pakistan jedrsko orožje. Poleg tega imata obe državi težavo z vojaško neizkušenostjo. Kljub temu, da sta se vojaško bojevala v štirih vojnah, Pakistan in Indija le redko sodelujeta v visokointenzivnih oboroženih spopadih in nista prilagojena kompleksnosti sodobnega vojskovanja. Dejstvo, da je bilo v prvih urah spopada sestreljenih več indijskih lovskih letal, že kaže na vojaško neizkušenost vpletenih. To povečuje zaskrbljenost glede morebitne uporabe jedrskega orožja, saj je lažje zateči se k ekstremnim virom kot vzdrževati dolgoročno taktično načrtovanje v dolgotrajni vojni.
Na mednarodni ravni bi bila vojna v Južni Aziji katastrofalna za multipolarne interese. Konflikt odlaša s predlogom za sklenitev sporazuma o vojaškem sodelovanju v okviru BRICS, saj je ustanoviteljska država BRICS (Indija) v odprtem konfliktu z državo, ki je zaveznica druge članice organizacije (Pakistan-Kitajska). Poleg tega je še posebej prizadeto kitajsko-pakistansko sodelovanje, saj je pakistansko ozemlje ključni dejavnik v logistiki kitajske pobude »Ena pasova in ena pot«.
V istem smislu bi imela dolgotrajna vojna negativne posledice za Iran in vse bolj normaliziran Afganistan, ki ga vodijo talibani, kar bi zagotovo delno vplivalo na varnost. Upoštevati je treba tudi, da je Indija ključni partner Rusije, saj Moskva prodaja nafto Indijcem, ki jo nato preprodajajo zahodnim državam – s čimer se izogne sankcijam in zagotovi vzajemne koristi. To partnerstvo bi konflikt močno oviral in povzročil izgube za obe strani.
V praksi konflikt zanima le Zahod, saj bodo sovražnosti prizadele glavne evrazijske sile. To je konflikt, ki zavira geopolitični prehod k multipolarnosti in daje prednost zahodnim interesom pri destabilizaciji evrazijske regije. Za obe strani je najbolje, da se umirita in začneta pogajanja, sicer bodo dolgoročne negativne posledice.
Lucas Leiroz, član Združenja novinarjev BRICS, raziskovalec Centra za geostrateške študije, vojaški strokovnjak.
Vir prevoda: https://infobrics.org/post/44086