Sreda, 19. Feb. 2025

Začnimo s Kitajsko. Zunanji minister Wang Yi je predlagal štiri varnostne pobude, osredotočene na BRICS. V bistvu bi si BRICS+ – in širše, ob upoštevanju nadaljnje širitve – moral prizadevati za mirno sožitje, neodvisnost, avtonomijo in pravi multilateralizem, ki pomeni zavračanje izjemnosti.

Za mizo BRICS je bila krovna tema kako naj se države članice medsebojno podpirajo kljub številnim izzivom – ki jih je večinoma sprožil veste kdo. Glede Indije je sekretar ruskega varnostnega sveta Sergej Šojgu na srečanju z indijskim svetovalcem za nacionalno varnost Ajitom Dovalom poudaril moč zavezništva, ki »samozavestno zdrži preizkus časa«. Širši kontekst je pravzaprav ponudil vzporedno, v Švici, v Ženevskem centru za varnostno politiko, vedno čudovit zunanji minister S. Jaishankar: »Bil je klub z imenom G7, a vanj nisi smel pustiti nikogar drugega – zato sva rekla, da bova šla in ustanovila svoj klub (…) Pravzaprav je zelo zanimiva skupina, ker če pogledaš nanjo, običajno vsak klub ali katera koli skupina ima bodisi geografsko sosednost ali neko skupno zgodovinsko izkušnjo ali zelo močno gospodarsko povezavo.« Toda pri BRICS-ju izstopajo »velike države, ki se vzpenjajo v mednarodnem sistemu«. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je poudaril, da imata Rusija in Brazilija »podoben pristop do ključnih mednarodnih vprašanj«, pri čemer je poudaril, kako Moskva ceni trenutno »dvostransko medsebojno razumevanje in interakcijo, tudi v luči hkratnega predsedovanja BRICS in G20.« Leta 2024 bo Rusija predsedovala BRICS, Brazilija pa G20.

Strateško partnerstvo med Rusijo in Iranom

Predsednik Putin je imel poleg nagovora na srečanju dvostranske pogovore z vsemi vodilnimi akterji. Putin je opozoril, da je 34 držav »že izrazilo željo, da se v takšni ali drugačni obliki pridruži dejavnostim našega združenja.« Na srečanju z Wang Yijem je Putin poudaril, da je rusko-kitajsko strateško partnerstvo v prid pravičnemu svetovnemu redu načelo, ki ga podpira globalni jug. Wang Yi je potrdil, da je predsednik Xi Jinping že sprejel uradno rusko povabilo za vrh BRICS prihodnji mesec v Kazanu. Putin se je srečal tudi s sekretarjem iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Ahmadianom. Putin je potrdil, da poleg vrha BRICS pričakuje še en obisk iranskega predsednika Masouda Pezeshkiana v Rusiji, da bi podpisali nov sporazum o strateškem partnerstvu. Geoekonomija je ključna. Razvoj mednarodnega prometnega koridorja sever-jug (INSTC) je bil potrjen kot glavna rusko-iranska prednostna naloga. Šojgu je s svoje strani potrdil: »Pripravljeni smo razširiti sodelovanje med našimi varnostnimi sveti.« Pogodbo bosta kmalu podpisala oba predsednika. Poleg tega je Šojgu dodal, da vstop Irana v BRICS pospešuje sodelovanje med članicami za oblikovanje »skupne in nedeljive arhitekture strateške varnosti in poštenega policentričnega svetovnega reda.«

Sedaj pa primerjajte to z novo kolektivno »strategijo« Zahoda, ki so jo sprejele ZDA, Združeno kraljestvo, Francija in Nemčija: še en val sankcij proti Iranu, povezan s primerom iranskih raket, premeščenih Rusiji. Ahmed Bakhshaish Ardestani, član komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko iranskega parlamenta, je v začetku tega tedna potrdil, da Iran pošilja rakete in brezpilotna letala Rusiji kot del svojih obrambnih sporazumov. Toda bistvo zgodbe je, da so te rakete vseeno ruske; v Iranu jih samo proizvajajo. Medtem ko so v Sankt Peterburgu razpravljali o varnosti, je Kitajska gostila forum BRICS o partnerstvu za novo industrijsko revolucijo 2024 v Xiamenu v provinci Fujian. Govorite o prepletenem sodelovanju BRICS: medtem ko je sankcionirani Iran poskušal pridobiti dostop do novih industrijskih tehnologij, bo sodelovanje med Iranom in Kitajsko na vseh področjih, od umetne inteligence do zelenih tehnologij, v prihodnje naraščalo.

Nova evrazijska varnostna arhitektura

Bistvo je vse večji status Kitajske kot največje svetovne trgovinske sile – ko se številne države na globalnem jugu prilagajajo izhodišču, da je interakcija s Kitajsko privilegiran vektor za izboljšanje lastnega domačega življenjskega standarda in socialno-ekonomskega razvoja. Ta monumentalni premik v mednarodnih odnosih zmanjšuje kolektivni Zahod na kup brezglavih kokoši. Povečana moč Kitajske se odraža v vsaki večji geoekonomski potezi: od RCEP (Regional Comprehensive Economic Partnership), mega medazijskega sporazuma o prosti trgovini (FTA) do neštetih razvejanosti projektov pobude Belt and Road (BRI) in vse do za sodelovanje BRICS+. Prihodnost vseh vpletenih držav globalnega juga je vse bližje in bližje Kitajski. V ostrem nasprotju s tem je Hegemon – in to je dvostrankarski, vse od redčene plutokracije – preprosto ne more razmišljati o svetu, ki ga ne nadzoruje. EU, ki je nagnjena k akutni razčlenjenosti, v bistvu »razmišlja« v istem smislu. Za celoten kolektivni Zahod je dementna dvojna težavna želja po ohranitvi hegemonije ob preprečevanju vzpona Kitajske nevzdržna. K temu dodajte še noro obsedenost sedanje ameriške administracije, da zada »strateški poraz« Rusiji, saj je konec leta 2021 zavrnila predlog Moskve za novo evropsko varnostno arhitekturo, pravzaprav »nedeljivost varnosti« za celotno Evrazijo.

O tem novem panevrazijskem varnostnem sistemu, ki ga je predlagal Putin, so podrobno razpravljali na zadnjem vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO). Putin je dejansko izjavil, da je bila »sprejeta odločitev, da se regionalna protiteroristična struktura SCO spremeni v univerzalni center, ki ima nalogo odzvati se na celotno paleto varnostnih groženj.« Vse se je začelo s konceptom »velikega evrazijskega partnerstva«, ki ga je Putin predstavil konec leta 2015. To je bilo izpopolnjeno med njegovim letnim nagovorom zvezni skupščini februarja lani. In potem je Putin na srečanju s ključnimi ruskimi diplomati junija poudaril, da je pravi čas za začetek celovite razprave o dvostranskih in večstranskih jamstvih, vključenih v novo vizijo kolektivne evrazijske varnosti. Ideja je bila od začetka vedno vključujoča. Putin je poudaril, da je treba ustvariti varnostno arhitekturo, odprto za »vse evrazijske države, ki želijo sodelovati«, vključno z »evropskimi državami in državami NATO«. K temu dodajte zagon za vodenje razprav z vsemi vrstami multilateralnih organizacij po vsej Evraziji, kot so Unija Rusije in Belorusije, CSTO, EAEU, CIS in SCO. Bistveno je, da bi morala ta nova varnostna arhitektura »postopoma odpraviti vojaško prisotnost zunanjih sil v evrazijski regiji.« Prevod: NATO. In na geoekonomski fronti, poleg razvoja vrste mednarodnih prometnih koridorjev po Evraziji, kot je INSTC, bi moral novi dogovor »vzpostaviti alternative ekonomskim mehanizmom, ki jih nadzoruje Zahod«, od razširitve uporabe nacionalnih valut pri poravnavah do vzpostavitve neodvisnega plačilnega sistema: dve glavni prednostni nalogi BRICS, ki bosta vidno predstavljeni na vrhu v Kazanu naslednji mesec.

Želimo vojno na treh frontah

V sedanjem stanju je gluhi, neumni in slepi Washington še vedno obseden s svojim enoumnim deklariranim ciljem povzročiti strateški poraz Rusiji. Ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov prekine besedo: »Nemogoče se je pogajati s teroristi« in dodaja, da »nobene sheme ali tako imenovane 'mirovne pobude' za prekinitev ognja v vzhodni Evropi brez upoštevanja ruskih nacionalnih interesov niso možne. Tudi konference ne bodo pomagale, ne glede na to, kako lepo so poimenovane. Tako kot v letih velike domovinske vojne je treba fašizem izkoreniniti. Cilji in cilji posebne vojaške operacije bodo izpolnjeni. Nihče ne bi smel dvomiti, da bo točno tako.« In to nas pripelje do trenutne žarilne točke. Pred nami sta le dve možnosti za posredniško vojno ZDA proti Rusiji v Ukrajini: brezpogojna predaja Kijeva ali stopnjevanje proti vojni NATO proti Rusiji. Rjabkov si ne dela nobenih iluzij – čeprav se zelo diplomatsko izrazi: »Signali in dejanja, ki smo jim danes priča, so usmerjeni v stopnjevanje. Ta pripomba nas ne bo prisilila, da spremenimo svojo smer, ampak bo ustvarila dodatna tveganja in nevarnosti za ZDA in njihove zaveznike, stranke in satelite, ne glede na to, kje so.«

Po bombardiranju koncepta diplomacije je Hegemon bombardiral tudi koncept varnosti. Akutna demenca v ameriških Think Tankland je dosegla celo točko sanjanja o vojni na treh frontah. In to od »nepogrešljivega naroda«, katerega mogočno mornarico so Hutiji v Rdečem morju popolnoma ponižali. Resnično je spektakel za stoletja videti plutokracijo več kot 200 let starega divjega naroda, ki je v bistvu izropal večino svoje zemlje pred drugimi, ki verjamejo, da lahko hkrati izzove Perzijce, Ruse in azijsko civilizacijo s 5000-letnimi zapisi zgodovine. No, divjaki bodo vedno divjaki.

Pepe Escobar

Vir: https://www.zerohedge.com/geopolitical/escobar-brics-rise-china-and-how-hegemon-buried-concept-security