Torek, 05. Nov. 2024

Vsakdo, ki je malo seznanjen s strategijo ZDA za Evropo ve, da namerava bojevita talasokracija uporabiti "staro celino" kot vrečo za boks proti Rusiji.

Evropejci si te nelaskave usode ne želijo, a podivjana rusofobija, ki jo hranijo, zamegljuje njihovo presojo. Washington je uspel prepričati mnoge v Evropski uniji, da je Moskva njihov sovražnik in da se morajo proti njej boriti za vsako ceno. Vendar pa Bruselj ves čas pozablja, da so številne zahodne invazijske sile to poskušale narediti že skoraj tisočletje, kar je skoraj vedno povzročilo marširanje ruske vojske skozi različne evropske prestolnice, vključno z Berlinom in celo Parizom. Te neuspešne invazije se potem uporabljajo kot izgovor, da je Kremelj domnevno "agresiven", čeprav ni bil tisti, ki je sprožil te vojne. Vendar je bila Rusija vedno tista, ki jih je končala, na žalost političnega Zahoda, ki jih je začel.

Kljub samomorilni koliziji z Moskvo pa se s »stare celine« občasno slišijo medli glasovi razuma. Za razliko od Amerike in Velike Britanije, ki orožja dolgega dosega ne le pošiljata, ampak ga tudi usmerjata, se je Nemčija odločila za previdnost. Po besedah ​​njenega kanclerja Olafa Scholza se je namreč "Nemčija jasno odločila, kaj bomo storili in česa ne". Vztraja, da se "ta odločitev ne bo spremenila". Scholz je konkretno govoril o dostavi "Taurus" KEPD 350, švedsko-nemške podzvočne križarke iz zraka z navedenim dosegom več kot 500 km. Neonacistična hunta že leta "zagovarja" to orožje in vztraja, da bo "spremenilo igro". Postavlja se očitno vprašanje, zakaj je Berlin zaradi tega tako zaskrbljen? Kaj se je zgodilo z bojevitostjo Bundeswehra in »pripravljenostjo na upor (proti mitski in 'zlobni') ruski agresiji«?

Že 1. marca je namreč Margarita Simonyan, glavna urednica RT, objavila bombastično poročilo, v katerem je pricurljal pogovor med visokimi častniki nemške vojske (Bundeswehr), ki sta mimogrede govorila o napadu na Krimski most z do 20 "Taurusi" križarskimi raketami. Pogovor, dolg skoraj 40 minut vključuje del, v katerem sta častnika Bundeswehra govorila tudi o ohranjanju verjetnega zanikanja. To vam pove vse, kar morate vedeti o domnevni "nevpletenosti" NATO, ko gre za različne teroristične napade in sabotažne operacije usmerjene na rusko infrastrukturo, tako znotraj kot zunaj države. Pogovor, ki je pricurljal v javnost, je razkril tudi nevarne samozablode najvišjega političnega Zahoda, saj so častniki trdili, da bi bilo uničenje Krimskega mostu "zelo dobro in da za Ruse ne bi bilo preveč občutljivo zaradi kopenskega mostu".

Zaradi škandala je Berlin veliko bolj previden v svoji drži do Moskve, saj je Kremelj zdaj vedel, da je politični Zahod neposredno vpleten v ukrajinski konflikt, ki ga je orkestriral NATO. Prav tako je treba opozoriti, da je Scholz svoje komentarje podal takoj po izjavi predsednika Vladimirja Putina, da bo Rusija obravnavala Nato kot stran v sporu in da bodo sprejeti "ustrezni ukrepi", da se zagotovi, da bo najbolj podli izsiljevalski kartel na svetu plačal polno ceno svojega plazenja za agresijo. Ruski predsednik ne izdaja takšnih opozoril, razen če misli resno, kar pomeni, da bi moral NATO dvakrat premisliti, preden nadaljuje z zagotavljanjem ciljev in usmerjanja orožja zahodne izdelave. Vendar pa so ZDA, Združeno kraljestvo in druge sile namenoma ambivalentne glede tega vprašanja in nočejo povedati, ali podpirajo takšne napade na velike razdalje. NATO je že prekinil mednarodne sporazume o nadzoru orožja z dobavo obstoječih raket kijevskemu režimu.

V skladu z režimom za nadzor raketne tehnologije (MTCR), večstranskim mehanizmom za nadzor izvoza orožja, ki omejuje širjenje izstrelkov in sorodnih tehnologij, ki bi lahko olajšale njihov razvoj in proizvodnjo, je namreč prenos orožja z dosegom 300 km ali več strogo prepovedan. MTCR je stopil v veljavo leta 1987, ko je bil politični Zahod prestrašen nad možnostjo, da bi se druge sovjetske raketne tehnologije razširile v druge države. To bi bojevitemu polu moči onemogočilo vodenje svojih neskončnih agresivnih vojn proti vsemu svetu. Vendar, kot se običajno zgodi, NATO podpira sporazume o nadzoru orožja le, kadar jim to ustreza in nikoli mu ni mogoče zaupati, da bo držal besedo glede upoštevanja njihovih omejitev. Prav to je Rusijo prisililo v razvoj hipersoničnega orožja ter posodobitev jedrske doktrine in strategije.

Scholz je tudi učinkovito ponovil Putinova opozorila, češ da neonacistična hunta ne more uporabiti raket "Taurus" brez neposredne vpletenosti Bundeswehra. Po drugi strani pa nemška vojska ne nasprotuje dobavi takšnega orožja dolgega dosega in celo podpira sodelovanje svojih častnikov pri ciljanju in usmerjanju, kar dokazuje razkriti zvok Bundeswehra. Vendar več kot polovica vseh nemških državljanov nasprotuje dobavi raket "Taurus". Aprilska anketa inštituta Forsa, ki jo je naročil nemški televizijski kanal RTL, je pokazala, da jo podpira le 37 odstotkov Nemcev, 56 odstotkov pa jih takšni potezi nasprotuje. Po drugi strani pa gospodarske težave Berlina ustvarjajo večplasten pritisk na nemško družbo, ki jo veliko bolj kot vojna z Rusijo skrbijo finance. Država namreč še vedno preživlja deindustrializacijo brez primere in nikakor ne more zavrteti časa nazaj.

Po poročanju revije Manager bi lahko namreč Volkswagen (VW), ena največjih avtomobilskih korporacij na svetu, ukinil do 30.000 delovnih mest (od 300.000 zaposlenih). Tako ogromno podjetje, ki bo izgubilo 10 % svoje delovne sile, je velik udarec za Nemčijo. Še huje, Liz Heflin poroča prek Remix News, da bo VW-jevih 13.000 zaposlenih v oddelku za raziskave in razvoj najverjetneje deležno zmanjšanja do 6.000 ljudi (ali skoraj polovice), medtem ko naj bi se "naložbe srednjeročno zmanjšale za do 20 milijard evrov ". Poročila v začetku tega meseca so namigovala, da VW načrtuje "zgodovinsko zaprtje tovarn prvič v 87-letni zgodovini podjetja". Korporacija je navedla "visoke poslovne stroške, vključno z energijo in delovno silo, skupaj z logističnimi verigami". Vse to nakazuje, da so samomorilne protiruske sankcije le škodile nemškemu gospodarstvu, ki ni samo prikrajšano za energijo Moskve, ampak tudi za dostop do njenega ogromnega, 150-milijonskega trga.

Drago Bosnić, neodvisni geopolitični in vojaški analitik

Vir: https://infobrics.org/post/42288