Sreda, 19. Feb. 2025

Splošno prepričanje je, da so možgani glavni organ v našem telesu, saj naj bi bili ti zadolženi za vse ključne funkcije; nadzirali naj bi telesne funkcije, interpretirali informacije iz okolja, pristojni pa naj bi bili tudi za inteligenco, ustvarjalnost, čustva in spomin. Možgani sicer res nadzirajo številne procese v našem telesu, kot so zaznavanje, motorične sposobnosti, obdelava informacij, lakota, žeja in želja po spolnosti, vendar so pri tem, kot kažejo novejše raziskave, podrejeni srcu.

O srcu vemo, da poganja kri po žilah in deluje kot nekakšna črpalka, vendar je na voljo vse več dokazov, da je veliko več kot to. Že v starodavnih tradicijah je veljalo, da je srce središče globoke modrosti, čustev in spomina, poleg tega pa naj bi predstavljalo tudi portal do drugih dimenzij našega obstoja, sodobna znanost pa se s svojimi odkritji čedalje bolj približuje temu pogledu. Tako lahko čedalje bolj razumemo, da je srce integralni vir spominov, intuicije in globoke modrosti, hkrati pa tudi biološki organ, ki nam omogoča življenje.

Mali možgani znotraj srca

Leta 1991 je bila v znanstveni reviji Neurocardiology objavljena študija, ki je dokazala presenetljiv odnos med možgani in srcem. Skupina znanstvenikov pod vodstvom dr. J. Andrewa Armourja z univerze v Montrealu je v srcu odkrila 40.000 specializiranih nevronov ali senzoričnih nevritov, ki tvorijo nekakšno komunikacijsko omrežje.

Nevron je pri tem definiran kot celica, ki jo je mogoče aktivirati tako, da omogoča izmenjavo informacij z drugimi celicami v omrežju, nevriti pa so drobni izrastki iz glavnega dela nevrona, ki prenašajo informacije. Največje število teh celic je v možganih in vzdolž hrbtenjače, medtem ko je bilo dejstvo, da se te nahajajo tudi v srcu, za avtorje raziskave veliko presenečenje. To omogoča nov vpogled v komunikacijo, ki se odvija v našem telesu.

Armour je s sodelavci ugotovil, da so v srcu navzoči specializirani nevriti, ki tvorijo nekakšne male možgane: »Srčni možgani so zapletena mreža živcev, živčnih prenašalcev, beljakovin in podpornih celic, ki so podobne tistim, ki jih najdemo v možganih,« so zapisali.

Srce pošilja možganom navodila, kako se odzvati

Srce naj bi pri komunikaciji z možgani jezik telesa (čustva) pretvarjalo v električni jezik živčnega sistema, ki ga slednji lahko razumejo. Srce zazna, ko pride do spremenjenih ravni hormonov in nihanj določenih kemikalij v telesu, nato pa o tem obvesti možgane, ki poskrbijo za vzpostavitev optimalnega stanja. Srce možganom sporoča, kdaj telo potrebuje več adrenalina in kdaj manj, možgani pa se na to odzovejo z ustrezno reakcijo.

Ugotovljene so bile številne funkcije, ki jih srce opravlja v telesu. To neposredno komunicira s senzornimi nevriti v drugih organih, zasluženo je za srčno inteligenco (modrost, ki temelji na srcu), omogoča nam dostop do intuicije, preko njega lahko vzpostavimo mehanizem namernega samozdravljenja in prebujanja sposobnosti super učenja.

Glede na ugotovitve znanstvenikov naj bi bili mali možgani v srcu zmožni delovanja, neodvisnega od možganov. Zmožni so namreč samostojnega razmišljanja, učenja ter občutenja notranjega in zunanjega sveta, po drugi strani pa z možgani redno sodelujejo. Med srcem in možgani namreč poteka mogočna nevronska mreža, ki omogoča dvosmerno komunikacijo. Oba sistema lahko tako vplivata drug na drugega. S skupnimi močmi delujeta kot enotno omrežje za regulacijo telesa.

S transplantacijo srca se lahko prenese spomin

To, kako izjemno je srce in koliko pomembnih informacij se shrani v njem, lahko sklepamo tudi iz nenavadnih sprememb, ki so jih zaznali ljudje, ki so bili deležni transplantacije srca, ki danes sicer velja za rutinski poseg. Oseba, ki dobi srce preminulega darovalca, lahko preko slednjega prejme tudi del njegovega spomina.

Znan je primer Clarie Sylvie, ki je bila presaditve srca deležna leta 1988. Čeprav je pred operacijo ves čas jedla zdravo hrano, je začela po transplantaciji pogosto posegati po hitri hrani, in to prav po specifičnih jedeh, ki jih prej nikoli ni marala. Izkazalo se je, da gre za isto vrsto hrane, ki jo je oboževal njen darovalec.

Zdravnik in nevropsiholog Paul Pearsall je napisal knjigo Srčna koda, v kateri je zbral primere ljudi, ki so prejeli srce nekoga drugega, s tem pa so lahko začeli izkušati drugačne misli, sanje ali celo nočne more. Veliko je primerov, ko se je osebnost osebe po presaditvi srca vsaj delno spremenila. Lahko je šlo za spremembo prehranjevalnih navad, delnih sprememb značaja ali celo spolne usmerjenosti.

Zanimiv je primer osemletne deklice, ki je dobila srce dve leti starejše punce. Po presaditvi je začela doživljati hude nočne more, v glavi pa so se ji začeli odvijati grozljivi prizori, kako jo preganja nekdo, ko jo skuša umoriti. Kasneje se je izkazalo, da je bila darovalka njenega srca ubita, dekle, ki je prejelo srce, pa je imelo tako jasne spomine na ta dogodek, da je lahko natančno opisalo kraj in storilca, kjer je prišlo do usodnega dogodka. Policija je na podlagi dekličine pripovedi našla storilca in ga obsodila za zločin.

Avtor: P. K.

Vir: knjiga Med znanostjo in duhovnostjo avtorja Gregga Bradna