... In to se nikoli ne konča dobro. Dekadenca, vsiljevanje ideologije LGBTQ+, "Green New Deal" in podobni projekti, podebiljanje ljudi, politična korektnost, izbira poslušnežev in koristnih idiotov ter obenem degradacija razmišljujočih, na koncu pa še cenzura in "zaupanje v znanost", vse to že ima posledice.
Piše: Domen Gorenšek , 15.07.2022, Platforma39
Sankcije Rusiji so se zahodu, predvsem pa Evropi, že vrnile kot bumerang. Seveda ne elitam, politikom in bruseljskim birokratom. Ne! Zgolj običajnemu državljanu države članice Evropske unije.
Čas, ko je zahod preostanku sveta diktiral kako živeti, je za nami. Prej ko bomo to spoznali, lažje bo sprejeti dejstvo nove svetovne ureditve in morda, a zgolj morda, dejansko stanje trezno pretehtati in ponuditi rešitev. Namesto, da bi to "voditelji" zahodnih držav že storili in vsaj do neke mere stabilizirali nevzdržno situacijo, ki se bo v vsej svoji razsežnosti manifestirala najkasneje jeseni ali pozimi letošnjega leta oziroma v prvih mesecih prihodnjega, le-ti še vedno in kljub opozorilom, povsem namerno, kot noji držijo glavo zakopano globoko v pesek. A tako se zdi le navzven. Sami se povsem zavedajo kaj se dejansko dogaja. V paniki izgubljanja moči pa zahodna politika, prežeta z interesi psihopatov in degenerirancev posega po ukrepih, s katerimi lastne državljane spreobrača v tihe, nevedne, revne in posledično odvisne poslušneže brez osnovnih človekovih pravic.
Vprašajte se kaj nam je sploh še zmožen ponuditi zahod v tem ustroju? Sta dva temeljna stebra, spoštovanje človekovih pravic ter demokracija, res še zagotovljena? Ne se hecati, prosim.
Edino kar je trenutno svojim državljanom, poleg fašistoidnih in zdravemu razumu žaljivih ukrepov še zmožna ponuditi Evropska unija, so takšni ali drugačni boni. Ta organizacija namreč sesuva vse kar je še zdravega v družbi. Pri tem gre tako daleč, da na stotine milijonov evrov meče skozi okno, direktno na sosedovo parcelo - Ukrajino, hkrati pa državljanom držav članic EU onemogoča nemoteno izvajanje kmetijske dejavnosti, od katere smo v času vojne v Ukrajini in zaradi večkrat pretrganih dobavnih verig kot posledice epidemije ter vojne, državljani še kako odvisni. Vse to naj bi zahodne elite seveda počele nam v korist. Kravji prdci namreč za davoško elito, plačane zelene aktiviste in bolne evropske birokrate predstavljajo večjo nevarnost za človeštvo, kot neposredno grozeča lakota in pomanjkanje energentov. Prav tako je za naše vladarje, od življenja običajnega državljana EU pomembnejša groteskna igra podpovprečnega in preplačanega igralca, ki se vsake toliko časa oglasi v kakšnega izmed evropskih parlamentov z zahtevami po "še in še", politiki zahodnih držav pa mu kot idioti odgovarjajo z vzkliki "Slava Ukrajini!" in na svoje suknjiče patetično pripenjajo zastavo najbolj skorumpirane države v Evropi. Tiste, v kateri so nemoteno tudi sami desetletja "poslovali".
Propad zahodne civilizacije morda najbolje simbolizira fotografija, na kateri ob vrhu srečanja G20, ki se je nedolgo tega odvilo v Indoneziji, ob ruskem zunanjem ministru Sergeju Lavrovu sedita mehiški zunanji minister in na drugi strani savdski, princ Faisal bin Farhan.
Nadrealno. Še nekaj let nazaj bi bilo namreč nepredstavljivo, da bi sedaj pa očitno res že bivše tesne zaveznice ZDA tako očitno prestopile na drugo stran in navezovale vedno tesnejše gospodarske vezi z Rusijo.
Se gre temu čuditi?
Niti najmanj. Avtonomni svetovni voditelji namreč niso slepi. Vidijo kaj se dogaja. Kdo pri zdravi pameti bi sploh želel imeti kakršenkoli opravek z državami, ki razen dekadence oziroma izprijenosti, ljudem več niso sposobne ponuditi ničesar drugega? Kdo pri zdravi pameti bi si želel podrediti zahtevam države, katere predsednik med drugim zaspi na mednarodnih srečanjih, se rokuje z zrakom in pri osemdesetih letih, na javnem dogodku kliče pokojno mamo naj vstane in doživi aplavz prisotnih? Kdo pri zdravi pameti bi ostal zaveznik neke skupnosti držav, ki si mimo vseh pravil mednarodnega prava in temeljnih aktov držav članic uzurpira praktično vse pristojnosti teh držav in katero "vodi" nastavljena figura, Frau Kommissarin, s številom afer v nahrbtniku, katere ji lahko "zavidajo" največji goljufi in prevaranti v zgodovini človeštva.
Verjetno nihče. To pa tudi zato, ker je povsem jasno, da zahodnih držav in skupnosti dejansko ne vodijo ti ljudje. S kom na zahodu naj se torej avtonomni državniki pogovarjajo, sklepajo sporazume? Teh, od katerih je odvisna smer zahodne politike, namreč na takšnih srečanjih ni. Zahod je s svojo politiko pobeglega norca dejansko prišel do točke, ko je sam sebe izoliral pred ostalim svetom. Igralci pa so znani. Tisti, katerih predniki so financirali prav vse strani med drugo svetovno vojno. Tisti, ki trpljenja nikoli zares ne občutijo na lastni koži. Nasprotno, vedno so zmagovalci.
Za razliko od izmaličenega zahoda imamo na drugi strani gospodarsko, politično in vojaško močno zvezo BRICS ( Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika), ki že ima odločilen vpliv na zadeve, ki se tičejo urejanja svetovnega reda. Obenem seveda ne smemo zanemariti pomena Evrazijske ekonomske unije. Vsem tem državam se pospešeno pridružujejo še Iran, preostale afriške države, velika večina ostalih držav Južne Amerike in celo z naravnimi viri bogata Venezuela.
Sankcijam zahoda naperjenim proti Rusiji, se tako že povsem odkrito in upravičeno posmehuje preostanek sveta, ki se na ta način krepi, Evropa in ZDA, oziroma bolje rečeno ljudje živeči v tej državi in tej skupnosti, pa zanesljivo nevedni tonejo v revščino in odvisnost od samooklicanih, privilegiranih elit.
Ste slučajno v medijih opazili pretirano pozornost namenjeno junijskem srečanju držav gospodarske zveze BRICS na Kitajskem? Verjetno ne. Le kaj bi namreč povprečnemu Slovencu, Evropejcu ob naraščajoči inflaciji, pomanjkanju energentov in morda kmalu tudi hrane ter gnojil pomenila tako obskurna novica, mar ne? Mi plešemo in dopustujemo!
Iskanje lepote v disonanci
Vsi koščki, ki se bili pred padcem na trdna tla nove normalnosti koherentno zloženi v občudovanja vredne evropske ideje o svobodi in vladavini ljudstva so še vedno tu. Na tleh. Ujeli jih žal nismo, a imamo srečo. Ideja ni iz porcelana, pač pa gre za sestavljanko, katere koščke lahko še vedno poberemo in jih ponovno sestavimo. Le da tokrat na trdnejši podlagi. A to bomo morali storiti ljudje.
Nemir, pomanjkanje in zasužnjevanje, vse to bo slej ko prej spravilo v harmonično gibanje vse živeče duše na zahodu, ki si ne želijo človeškega propada. Nekje se je to že začelo, drugod se še bo. Koščki sestavljanke so namreč ob tleči jezi zahodnih narodov vedno jasneje vidni. Kljub medijskem molku. Ti so itak obsojeni na propad. Hladna tišina v kritičnih časih se namreč potem, ko je ljudem vsega dovolj običajno najprej izrazi v atrofiji sočutja do ljudi, ki so bili del politične igre pobeglega norca.
Zato lahko zahodnim elitam, ložam, davoškemu klubu, ameriški administraciji in evropski birokraciji brez zadržkov zabrusimo: "Kdo ste vi, da žugate s prstom? Komu grozeče žugate s prstom?" Izbite si že končno iz glave vsakršen občutek superiornosti. Te več nimate v posesti, še manj v lasti. Smeji se vam ves preostanek sveta. Delovanje daleč stran od oči javnosti in mešetarjenje globoko v kalnih vodah ni več skrito. Gre le še za preizkušanje meja tolerance ljudi katerim naj bi vladali. Ta meja pa je že dosežena. Pazite le, da ne bo presežena.
Skrb za soljudi na obrazih nastavljenih figur zahoda ob javnih nastopih jasno izraža standard vaše pristnosti. Tega bi se sramoval vsak podpovprečen režiser.
Zakaj ne poveste po resnici? Na primer "Poščijemo se na dobrobit človeka, vaših otrok!". Življenje na visoki nogi, na račun trpljenja ljudi pa se za ljudi kakršni ste, le stežka zaključi na lep način in mirno.
Ko vam nastavim zrcalo morda vsaj za trenutek vidite kako ničvredna drhal pravzaprav ste?
Vir:
http://domengorenseklaw.com/2022/07/15/igrate-se-z-usodami-ljudi/
