Na Japonskem je bila izvedena znanstvena raziskava, katere cilj je bil preučiti vpliv določenih dejavnikov, kot sta temperatura površine oceanov in človekova uporaba fosilnih goriv, na koncentracijo ogljikovega dioksida v ozračju.
Vsak dejavnik je bil preučevan z uporabo multivariatne analize. Večkratna linearna regresijska analiza je bila izvedena z uporabo podatkov o letnih sprememembah količine ogljikovega dioksida v atmosferi za vsako objektivno spremenljivko.
Podlago za študijo so predstavljali javno dostopni podatki uglednih podnebnih raziskav in organizacij, ki delujejo na tem področju. Pri tem se je preučevalo letne spremembe količine ogljikovega dioksida v atmosferi med letoma 1959 in 2022. Koncentracije dotičnega plina so bile izmerjene z zaupanja vrednimi metodami in so skladne s svetovnimi podatki, pojasnjujejo avtorji raziskave.
Količina ogljikovega dioksida v zraku neposredno povezana s temperaturo oceanov
Medtem ko je bil zaznan velik vpliv temperature površine oceanov na koncentracijo ogljikovega dioksida v zraku – višja kot je bila temperatura morja, več ogljikovega dioksida je bilo posledično zaznanega v ozračju –, se je človekov vpliv izkazal za nepomembnega. Znanstveniki tako zaključujejo, da se delež ogljikovega dioksida v ozračju spreminja kot posledica naravnih ciklov, ki jih beležimo na planetu Zemlja, kot človeštvo pa nanj nimamo pomembnega vpliva.
Ta študija podpira že prej postavljene teze, da so se tovrstni pojavi (porast ali upad povprečne letne temperature skozi čas) skozi zgodovino že dogajali. Pri tem je šlo vedno za to, da je najprej prišlo do povišanja povprečne letne temperature na planetu Zemlja, zaradi česar so se začeli oceani segrevati, posledično pa so se iz njih sprostile večje količine ogljikovega dioksida, ki je nato pristal v ozračju. Izsledki študije kažejo, da trenutne koncentracije ogljikovega dioksida niso alarmatno visoke, kot nekateri trdijo, temveč so v sprejemljivih mejah in so posledica naravnih pojavov.