Ameriški predsednik Biden je ob koncu nedavnega obiska v Nemčiji dejal, da ve kdaj, kje in kako bo Izrael napadel Iran. To pomeni, da bo do napada prišlo, vprašanje je le kdaj in kako obsežen bo.
Odgovor na to dilemo bo odvisen tudi od rezultatov sedanjega obiska državnega sekretarja Blinkna v Izraelu. Da sta pred nekaj dnevi iz neznanega ameriškega vira pricurljala v javnost dva strogo zaupna tajna dokumenta, iz katerih je mogoče v grobem razbrati cilje izraelskega napada, dokazuje, da funkcionarji ameriških obveščevalnih služb in Pentagona nimajo enakega stališča do tega vprašanja. Očitno jih vsaj del nasprotuje izraelskemu napadu, ki bi za sabo verjetno potegnil tudi ZDA, čeprav Bidnovi administraciji le slaba dva tedna pred predsedniškimi volitvami ne ustreza nova bližnjevzhodna vojna z globalnimi posledicami.
Izraelska vojska sama nima niti približnih zmogljivosti, da bi se hkrati bojevala na vseh frontah, zato bo predsednik izraelske vlade Netanjahu storil prav vse, da bi v ta konflikt neposredno vpletel tudi ZDA, in to mu je delno že uspelo. Pentagon je namreč v Izraelu že namestil najmanj dva najmodernejša sistema protizračne obrambe THAAD; vsakega upravlja najmanj sto ameriških vojakov. V primeru spopada z Iranom bodo ti postali neposredne tarče iranskih napadov, kar pomeni odkrit vojaški spopad med ZDA in Iranom.
Ker obstaja vse večja verjetnost neposrednega spopada tudi z jedrskim orožjem, se v Teheranu pripravljajo na izdelavo svojega jedrskega orožja. Doslej ga vsaj uradno nimajo zaradi fatve oziroma verske prepovedi, ki jo je pred mnogimi leti razglasil njihov prvi voditelj ajatolah Homeini. Po ocenah vojaških strokovnjakov potrebujejo Iranci za izdelavo atomske bombe od nekaj dni do največ nekaj tednov. Iranci naj bi imeli v svojih podzemnih skladiščih shranjen obogateni uran, ki naj bi zadostoval za izdelavo treh do petih taktičnih atomskih bomb; več kot dovolj za popolno uničenje Izraela, pa tudi sosednjih držav. Izraelska vojska pa naj bi razpolagala kar z 90 do 300 atomskimi bombami.
Eden od poveljnikov iranske revolucionarne garde je izjavil, da Iran že zdaj razpolaga z orožjem, ki ga je po rušilni moči mogoče primerjati z atomskim orožjem. Gre za tako imenovane hipersonične rakete, na katere je mogoče namestiti približno eno tono klasičnega eksploziva, ki ob detonaciji na zemlji povzročijo eksplozijo, ki je po moči enaka hirošimski bombi, ne seva pa radioaktivnih žarkov. Iran naj bi razpolagal z nekaj sto raketami tega tipa. Kot je pokazal nedavni iranski povračilni napad na Izrael, so skoraj vse rakete te vrste prebile izraelski obrambni ščit.
Bojazen, da bi Iran v primeru popolnega spopada množično uporabil to orožje, naj bi bil eden od verjetnih vzrokov, da se Netanjahu še ni odločil za napad. Analitiki ocenjujejo, da obstaja velika verjetnost, da se bo Izrael odločil za napad pred ameriškimi predsedniškimi volitvami. V vsakem primeru bodo v napadu sodelovali tudi Američani, kar povečuje nevarnost za neposredno soočenje z Rusijo, ki ne more dopustiti iranskega poraza. Moskva si sicer skupaj s Pekingom prizadeva za preprečitev spopada.
Če se bodo v Teheranu uradno odločili za izdelavo atomskega orožja, bo brez dvoma prišlo do vojne, saj so tako v Tel Avivu kot v Washingtonu že nekajkrat uradno sporočili, da pod nobenim pogojem ne bodo dovolili, da bi Iran prišel do atomskega orožja. Iran ni edina država, ki v tem trenutku razmišlja o atomskem orožju. Vladimir Zelenski, ukrajinski predsednik med narekovaji, je namreč v okviru svojega načrta zmage zahteval ali takojšnje članstvo Ukrajine v Natu ali pa jedrsko orožje, kar bi bil lahko uvod v tretjo svetovno vojno.
V tem trenutku je najnevarnejši Izrael. Vse manj prišteven izraelski premier Netanjahu bi utegnil v skrajnem primeru poseči po atomskem orožju. Žal to ni le hipoteza, ampak vse večja nevarnost, ki bi jo lahko ustavile samo ZDA, če bi imele na krmilu razsodnega predsednika, ki ga pa že dolgo nimajo.
Uroš Lipušček
Vir: Facebook
