Izjava predsednika Bašarja al Asada o okoliščinah, ki so pripeljale do njegovega odhoda iz Sirije
Moskva — 16. december 2024
Ko se je terorizem razširil po Siriji in na koncu v soboto zvečer 7. decembra 2024 dosegel Damask, so se pojavila vprašanja o predsednikovi usodi in kje se nahaja. To se je zgodilo sredi poplave dezinformacij in pripovedi, ki so daleč od resnice, katerih cilj je preoblikovati mednarodni terorizem v osvobodilno revolucijo za Sirijo.
V tako kritičnem trenutku v zgodovini naroda, kjer mora imeti resnica prednost, je bistveno, da se spopademo s temi izkrivljanji. Na žalost so takratne okoliščine, vključno s popolnim izpadom komunikacije iz varnostnih razlogov, odložile objavo te izjave. To ne nadomešča podrobnega opisa dogodkov, ki so se odvijali, in bo posredovan, ko bo priložnost dopuščala.
Prvič, moj odhod iz Sirije ni bil niti načrtovan niti se ni zgodil v zadnjih urah bitk, kot trdijo nekateri. Nasprotno, ostal sem v Damasku in opravljal svoje dolžnosti do zgodnjih ur v nedeljo, 8. decembra 2024. Ko so se teroristične sile infiltrirale v Damask, sem se v sodelovanju z našimi ruskimi zavezniki preselil v Latakijo, da bi nadzoroval bojne operacije. Ob prihodu v letalsko bazo Hmeimim tisto jutro je postalo jasno, da so se naše sile popolnoma umaknile z vseh bojnih linij in da so padli še zadnji vojaški položaji. Ker so se razmere na tem območju še naprej slabšale, je bila ruska vojaška baza sama pod okrepljenim napadom z brezpilotnimi letali. Ker ni bilo možnosti zapustiti baze, je Moskva zahtevala, da poveljstvo baze organizira takojšnjo evakuacijo v Rusijo v nedeljo 8. decembra zvečer. To se je zgodilo dan po padcu Damaska, po sesutju zadnjih vojaških položajev in posledični paralizi vseh preostalih državnih institucij.
V nobenem trenutku med temi dogodki nisem razmišljal o odstopu ali iskanju zatočišča, prav tako tega ni predlagal noben posameznik ali stranka. Edina smer ukrepanja je bila nadaljevanje boja proti terorističnemu napadu. Ponovno potrjujem, da je tisti, ki že od prvega dne vojne ni hotel menjati rešitve svojega naroda za osebno korist ali kompromitirati svojega ljudstva v zameno za številne ponudbe in vabljivosti, isti tisti, ki je stal ob strani častnikom in vojaki vojske na fronti, le nekaj metrov od teroristov na najbolj nevarnih in intenzivnih bojiščih. Je ista oseba, ki v najtemnejših letih vojne ni odšla, ampak je ostala s svojo družino ob svojem ljudstvu in se soočala s terorizmom pod bombardiranjem in ponavljajočimi se grožnjami terorističnih vpadov v prestolnico v štirinajstih letih vojne. Poleg tega oseba, ki nikoli ni opustila odpora v Palestini in Libanonu, niti izdala svojih zaveznikov, ki so mu stali ob strani, nikakor ne more biti ista oseba, ki bi zapustila svoje ljudstvo ali izdala vojsko in narod, ki jima pripada.
Nikoli nisem iskal položajev zaradi osebnih koristi, ampak sem se vedno imel za skrbnika nacionalnega projekta, ki ga podpira vera sirskega ljudstva, ki je verjelo v njegovo vizijo. Nosil sem neomajno prepričanje o njihovi volji in sposobnosti, da zaščitijo državo, branijo njene institucije in podpirajo svoje odločitve do zadnjega trenutka. Ko država pade v roke terorizma in je zmožnost pomembnega prispevka izgubljena, vsak položaj postane brez namena, zaradi česar je njegova okupacija brez pomena. To nikakor ne zmanjša mojega globokega občutka pripadnosti Siriji in njenemu ljudstvu – vezi, ki je neomajna zaradi katerega koli položaja ali okoliščin. To je pripadnost, polna upanja, da bo Sirija spet svobodna in neodvisna.
Vir prevoda: https://www.facebook.com/SyrianPresidency/
