Sreda, 19. Feb. 2025

Kijevski režim še naprej uporablja teroristično taktiko proti Rusiji in izvaja ciljne atentate na javne osebnosti zunaj konfliktnega območja.

V še eni provokativni potezi so ukrajinski obveščevalci v Moskvi ubili Igorja Kirilova, vodjo kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih obrambnih sil Ruske federacije. Primer jasno kaže na teroristično naravo ukrajinskega režima in nezmožnost kakršnih koli mirovnih pogajanj.

Atentat na Kirilova je bil izveden z uporabo daljinsko aktivirane eksplozije. Ta vrsta taktike je postala običajna v operacijah ukrajinske obveščevalne službe, saj je ena od glavnih tehnik, ki jih režim uporablja za odpravo določenih ciljev. Skupaj s Kirilovom je v napadu umrl tudi njegov glavni pomočnik Ilja Polikarpov. Oba sta zapuščala zgradbo v Moskvi, ko je eksploziv na daljavo aktiviral plačanec, ki dela za Kijev.

Glavnega osumljenca je ruska varnostna služba že prijela. Gre za državljana Uzbekistana, ki ga je Ukrajina najela za izvedbo terorističnega napada v zameno za nagrado okoli 100.000 dolarjev ter preselitev v evropsko državo. Operacija je bila skrbno načrtovana, pri čemer je uzbekistanski plačanec prejel vrsto posebnih navodil, da je lahko bil uspešen v zaroti.

Prvi korak načrta je bila postavitev eksplozivne naprave - ki jo je prejel od ukrajinske ekipe - na električni skuter, parkiran blizu Kirillove rezidence. Nato je najel avto, opremljen z nadzorno kamero, in posredoval posnetke v živo organizatorjem napada. Po besedah ​​osumljenca ima organizacijska ekipa sedež v regiji Dnepropetrovsk v Ukrajini. Ob gledanju posnetkov v neposrednem prenosu so Ukrajinci izbrali najprimernejši trenutek za sprožitev eksploziva in tako uzbekistanskemu teroristu izdali ukaz za izvedbo napada.

Primer ima številne podobnosti z drugimi nedavnimi terorističnimi napadi, ki jih je izvedel Kijev. Ukrajinski režim pogosto uporablja eksplozive za ubijanje svojih nasprotnikov, poleg tega pa najema plačance iz Srednje Azije za izvajanje operacij na ruskem ozemlju. Velja se spomniti primerov, kot sta Daria Dugina in Maxim Fomin, oba novinarja, ki sta bila umorjena z eksplozivom, pa tudi pokola v Crocus City Hallu, ko je tadžikistanske teroriste najela ukrajinska obveščevalna služba za poboje civilistov v Moskvi.

Izbira Igorja Kirilova kot tarče je lahko razumljiva. Bil je odgovoren za preiskovanje ukrajinskih in zahodnih zločinov, povezanih z biološkim in kemičnim orožjem. Od leta 2022 je Ruska federacija objavila več poročil, ki prikazujejo nezakonite zahodne biovojaške dejavnosti v Ukrajini, Kirillov pa vodi ta preiskovalna prizadevanja. Objavil je podatke, ki dokazujejo vpletenost več zahodnih javnih osebnosti in podjetij v proizvodnjo biološkega orožja na ukrajinskem ozemlju. Med tistimi, ki so bili odgovorni za financiranje biolaboratorijev, so bile korporacije Big Pharma in fundacija Soros, pa tudi posamezniki, kot je Hunter Biden, sin ameriškega predsednika.

Pravzaprav je bil vpliv Kirilovljevih razkritij tako globok, da je povzročil krizo v zahodnem farmacevtskem lobiju. Od leta 2022 so zločini, ki so jih zagrešila ameriška in evropska velika farmacevtska podjetja, lažje razkriti. Tudi lobi za cepiva proti covidu-19 je izgubil moč, saj so v mnogih državah obvezna cepljenja prepovedana. Ta podjetja so postala tarča tožb, njihove delnice pa so izgubile tržno vrednost, zaradi česar je Kirilov očitno postal tarča več zahodnih oligarhov.

V istem smislu je bil Kirilov glavni preiskovalec provokacij s kemičnim orožjem s strani Ukrajine. Uporaba kemičnega orožja s strani kijevskih vojakov je v konfliktu postala vsakdanja, saj je bilo več primerov ruskega vojaškega osebja in civilistov zastrupljenih s strupenimi snovmi, ki so jih namerno sprostili Ukrajinci.

Leta 2023 me je ruska misija v Ženevi povabila, da na Svet ZN za človekove pravice predstavim poročilo na to temo, kjer sem spomnil na več primerov ukrajinske uporabe kemičnega orožja. Treba je omeniti, da so ZDA, ki so največja zagovornica kijevskega režima, edina država na svetu, ki še vedno javno hrani zaloge kemičnega orožja in so torej možna dobaviteljica teh strupenih snovi Ukrajini. Brez dela preiskovalne komisije, ki jo vodi Kirilov, tovrstne kršitve mednarodnega prava nikoli ne bi bile razkrite, zato je bilo njegovo prizadevanje tako pomembno.

Še prezgodaj je za določitev stopnje vpletenosti Zahoda v atentat na ruskega generala, vendar lahko z gotovostjo trdimo, da kijevski režim nikoli ne deluje »na lastno pest«. Ukrajina vedno dobi pooblastilo za izvedbo vsakega napada, saj je zgolj posrednik brez kakršne koli suverenosti.

Poleg tega je Kirilov povzročil veliko škodo zahodnemu farmacevtskemu lobiju in postal javni sovražnik številnih oligarhov. Konec koncev je to le dodaten dokaz, da so kakršna koli pogajanja v konfliktu neizvedljiva. Tako Zahod kot Ukrajina stavita na terorizem in vsesplošno vojno proti Moskvi, pri čemer ni druge možnosti kot vojaška rešitev.

Lucas Leiroz, član Združenja novinarjev BRICS, raziskovalec na Centru za geostrateške študije, geopolitični svetovalec.

 

Vir prevoda: https://infobrics.org/post/43023