V naravoslovnih znanostih velja osnovno pravilo, da hipoteza postane znanstvena teorija takrat, ko imamo dovolj eksperimentalnih dokazov, ki hipotezo potrjujejo.
Na primer Einsteinova o relativnosti časa je bila neizpodbitno potrjena, ko so fiziki izmerili, da tečejo ure na GPS satelitih počasneje zaradi efekta specialne relativnosti za 7 mikrosekund na dan v primerjavi s hitrostjo ur na površini Zemlje in da tečejo zaradi efekta splošne relativnosti na GPS satelitih za 45 mikrosekund na dan hitreje kot na površini Zemlje. Na podlagi Einsteinove relativnosti deluje GPS in je tako relativnostna teorija potrjena in uveljavljena kot priznana znanstvena teorija. Seveda dokazi zanjo so še drugi, ampak predstavljen, je najbolj nazoren. V fiziki vemo, da zmeraj obstaja možnost, da se bo znanje o nekem pojavu poglobilo in se bo tako rodila nova teorija, ko bo uspešno opisala vse pojave stare teorije in hkrati opisala tudi pojave, ki jih stara teorija ni znala opisati. Zato v fiziki nimamo končnih resnic, imamo samo teorije, za katere vemo, da niso končne in bodo nekoč izboljšane. V tem je čar znanosti.
Po koronskem cepljenju se je zgodilo, da je teza postala uveljavljena teorija, za katero ni niti enega eksperimentalnega dokaza. Teza je bila, da bodo koronska cepiva, ki so bila izdelana v rekordnem času nekaj mesecev, pomagala zmanjšati obolevanje za kovidom-19 in bodo zmanjšala presežno smrtnost, ki je nastala vsled pandemije kovid-19. Cepiva kovid-19 so bila konec leta 2020 v preskusni fazi, torej »hipoteza«. Ni se vedelo, bodo pomagala ali ne bodo pomagala, bila so avtorizirana, ker je prevladalo javno mnenje, da so edina rešitev.
Če se zavedaš odgovornosti uporabe cepiva, ki je v fazi testiranja, potem boš cepiva, ko jih začneš uporabljati, testiral, preveril boš njihovo pričakovano delovanje. Vsaj prvih 1000 ljudi v Sloveniji, ki so bili cepljeni, konec decembra 2020 in v januarju 2021 bi po protokolu varnosti moralo biti spremljano vsaj 4 mesece, njihovo zdrave bi moralo biti primerjano s skupino 1000 ljudi podobnih starosti, ki niso bili cepljeni. Tako bi konec aprila 2021 imeli prve oprijemljive dokaze, da cepiva delujejo, da imajo pozitivni učinek na zdravje ljudi. Takšen test pri nas ni bil opravljen, čeprav so bili odgovorni obveščeni, da je preverjanje delovanja testnih cepiv del ustaljenega znanstvenega protokola, ki bo zagotovil, da bo zadoščeno prvemu etičnemu principu medicine: »primum non nocere« in da se ne bo naredila morebitna škoda ljudem, ki so v primeru koronskega cepljenja postali poskusni zajčki. Odgovorni se na moje javno pismo v Dnevniku niso odzvali: https://www.dnevnik.si/1042956964.
Učinkovitost koronskih cepiv se lahko dokaže le in samo v primerjavi zdravstvenega stanja med cepljenimi skupinami ljudi in necepljenimi skupinami ljudi. V statistiki so metode za ugotavljanje učinkovitost nekega množičnega zdravstvenega posega na prebivalstvo dobro poznane. Vzemimo, da smo skupini ljudi med 40 in 60 letom nadeli 31 decembra 2020 modro zapestnico in sicer 60% oseb je dobilo zapestnico. Potem spremljamo, koliko ljudi iz te skupine je umrlo do konca januarja 2021. Od vseh umrlih, jih bo natančno 60% imelo modro zapestnico. Isto bo za vse naslednje mesece. Tako delujejo zakoni matematike, razmerje v skupini živih ljudi »živi z zapestnico/živi« se bo ponovilo v skupini umrlih ljudi »umrli z zapestnico/umrli«. Vzemimo, da so bili ljudje z zapestnico tudi cepljeni. Če cepivo ne bi imelo nobenega vpliva na zdravje ljudi, bi se vzorec pri mrtvi skupini ponovil in bi bil enak vzorcu pri živi skupini. Če pa bi cepivo imelo zdravilne učinke in bi ljudi obvarovalo pred kovidom-19, potem bi bil vzorec pri mrtvi skupini ljudi drugačen kot pri živi skupini ljudi. Recimo, med umrlimi bi imelo zapestnico samo 50% ljudi. To bi pomenilo, da cepljeni ljudje umirajo manj kot necepljeni, da so koronska cepiva obvarovala cepljeni del skupine pred virusom kovid-19 in zmanjšala smrtnost skupine med 40 in 60 letom starosti za 10%.
O nujnosti take analize sem obvestil Ministrstvo za zdravje letos poleti, poslal sem jim tudi članek, kjer so statistične metode do potankosti opisane: https://zenodo.org/record/7255640.
Ministrstvo za zdravje do danes trdovratno molči, čeprav jim je tudi urad Predsednika vlade poslal dopis, naj seznanijo slovensko javnost, za koliko je koronsko cepljenje zmanjšalo smrtnost cepljenega dela populacije v primerjavi z necepljenim delom populacije. Nenazadnje bi bila to najboljša reklama, ki bi ljudi prepričala, naj se cepijo.
Na primeru koronski cepiv, se je znanost znašla v precepu lastne metodologije, potrebna je refleksija in korekcija, drugače nam grozi zdrs v zgodnji srednji vek, kjer so ženskam, osumljenim sodelovanja s hudičem, dali 20 kg kamen okoli vratu in jih vrgli v globoko reko. Takratna paradigma je bila: »Če niso krive, se bodo rešile!« V letu 2021 smo bili v podobni situaciji: »Če se nisi cepil, ogrožaš zdravje ljudi okoli sebe in si družbeno neodgovoren!«. O tem, ali koronska cepiva sploh pomagajo, pa še danes z vidika empirične znanosti ne ve nihče ali pa mogoče noče vedeti. Zakaj se odgovorni za zdravje ljudi v Sloveniji tako trdovratno otepajo, da bi slovenski javnosti predstavili rezultate koronskega cepljenja, ostaja odprto vprašanje. Po uradnih statistikah Evropske unije, velja pravilo, da je presežna smrtnost večja v državah, kjer je procent precepljenosti s koronskimi cepivi večji. O tem je v EU parlamentu javno poročal Hrvaški poslanec Kolakušić, se pa o tem »uradno« ne govori, ker ta podatek ruši javno priznano teorijo uspešnosti koronskih cepiv.
Zgodilo se je, da je hipoteza o tem, da so koronska cepiva edina rešitev, ki je bila postavljena konec leta 2020, postala v letu 2022 uveljavljena priznana znanstvena resnica. Znanstvenih dokazov za to pa ni nobenih. Zakaj se je to zgodilo, je stvar refleksije celotne družbe, čas, da se napake popravijo je zmeraj pravi, čas, da se gremo še naprej srednjeveškega preganjanja čarovnic, pa se je iztekel.
Natančen izračun povečane smrtnosti cepljenega dela populacije
SURS daje vsak mesec podatke o tem koliko ljudi v Sloveniji je umrlo. NIJZ ima natančne podatke za vsakega Slovenca kolikokrat je bil cepljen s koronskimi cepivi. Celotno populacijo razdelimo v 5 starostnih skupin: 0-20 let, 21 do 40 let, 41 do 60 let, 61 do 80 let, in nad 80 let.
Vsaka starostna supina je sestavljena iz dveh podskupin: necepljene podskupine in cepljene podskupine:
V = C + N,
kjer V pomeni vsi ljudje v določeni skupini, C pomeni cepljene osebe in N pomeni necepljene osebe. V vsaki skupini vsak mesec umre določeno število ljudi:
U = Uc + Un,
kjer U pomeni vsi umrli ljudje v določeni skupini, Uc pomeni umrle cepljene osebe in Un pomeni necepljene umrle osebe. Necepljeni ljudje niso zavarovani pred smrtonosnim virusom Kovid-19 in bi zato morali umirati bolj množično.
Izračun procenta smrtnosti pri cepljeni podskupini v določeni starostni skupini za vsak mesec je sledeč:
procent smrtnosti cepljenih: 100Uc / C.
Izračun procenta smrtnosti pri necepljeni podskupini v določeni starostni skupini za vsak mesec je sledeč:
procent smrtnosti necepljenih: 100Un / N.
Za vsak mesec se da natančno izračunati, kolikšna je smrtnost cepljene podskupine v neki starostni skupini in kolikšna je smrtnost necepljene podskupine v neki starostni skupini. Račun bi dokazal, da je smrtnost cepljenih podskupin večja za okoli 15-25% v primerjavi z necepljenimi podskupinami. Izračun za Anglijo napoveduje tak rezultat.
Ministrstvo za zdravje je dolžno to analizo opraviti, pa je noče, ker je kristalno jasno, da je smrtnost cepljene podskupine v vsaki starostni skupini večja od smrtnosti necepljene podskupine. Uradne Evropske statistike to potrjujejo, za vsako posamezno Evropsko državo velja, da je presežna smrtnost celotne populacije v državi večja kjer je procent precepljenosti večji. Predlagani izračun bi to boleče dejstvo neizpodbitno potrdil.
Srečko Šorli, fizik
https://orcid.org/0000-0001-6711-4844
Vodja mednarodnega projekta: Iniciativa stacionarne kozmologije
https://stationarycosmology.com/
