Pa se je spet začelo: »Corono sem fasal!!« Ali pa: »Spet se bom morala izogibat folku, pa masko bo treba začet nosit!« Šolsko spranim frderbanim buticam res ni pomoči.
Res je grozljivo, kaj stori izobraževalni sistem sleherniku, ki mu sledi minimalno od 9 do 17 let, če ne celo več. Sedi. Tiho bodi. Poslušaj in ubogaj, ker sicer nisi priden, ti reče prav tako s sprano pametjo nabildana učiteljica. Ne sprašuj. Uči se. Piflaj se. In potem se ta ubogajme nadaljuje še doma. A si se učil? Pejd se učit! Če se ne boš učil, boš pristal v kanalizacijskem jarku. Če se ne boš učila, boš zlagala robo na police v Hoferju. A to hočeš počet v lajfu? Namesto, da bi se učitelji in starši z deco pogovarjali, prisluhnili njihovim idejam in malim modrostim, skupaj raziskovali, in raztegovali možgansko mišico. Ampak ne! Treba je vadit debilano od debilane. Ponavljat za odraslimi, ko kak kreten. Večkrat ko boš poštevanko ponovil/a, bolje bo.
Enako je z vsem drugim. Večkrat ko ti povejo, da si predebel, presuh, prebutast za ta krasni nori svet, bolj temu verjameš. Večkrat ko ponoviš »korona je smrtno nevarna«, bolj verjameš v to. Samo da zdaj kdo faše prehlad, kar je za jesen od nekdaj značilno, anede, saj se čez noč brutalno shladi in zvlaži, da o vseh stresih, ki se spet vrnejo po poletnem dopustu in komoditeti, sploh ne govorim, pa že ponavlja triletno mantro: »kovid mam.«
Do tega sem sila kritična, kot sem kritična tudi do stročjega fižola, s katerega se vlečejo tiste nebodijihtreba nitke, da se ti pol v ustih zbirajo v kepo in tvoja sicer slastna boranja pogrne na sicer dokaj zdravem meniju. Kritična sem bila tudi do soseda, ki je na zboru stanovalcev zraven mene fino prdnil, da se je smrad po gnilih jajcih smrdečega amonijaka zavrtinčil okoli mene in se potem razlezel po s prebivalci našega bloka zapolnjenem prostoru. Da se je še nekaj časa nemo čekiralo, vdihovalo in vzdihovalo: »Ja zaboga milega, kdo ga je pa tko prtisnu?!«
Če pa koga vidim z masko na kolesu, pa ne na onem, katerega trije jahajo, da bi se pol morali drug drugega bat, pol je pa to kaplja čez rob moje tolerance. Pa kak bebo moraš to bit, da na frejem, po poti spominov in tovarištva, kamor me včasih zanesejo pete, daš na svoj ksiht masko. Od kdaj pa kisik škoduje zdravju? Ja če te je tako silno strah živet, potem pa je res bolje zate, da ostaneš kar doma, kleklaš, v pozi vzhodnjaškega jogija, s pogrizenimi nohti od hudega.
Bojana Mirtič
