Nedelja, 16. Jun. 2024

Dragi bralec, ki te določajo EMŠO, številka osebne izkaznice in potnega lista, številka TR in davčna številka, ZZZS številka, uporabniško ime in geslo, PIN koda in druge kode ter mnoge registracijske številke, evidence, imeniki, zapisi, popisi, dopisi, izpisi in izbrisi.

Tvoje življenje, ki se razteza od krsta do krste, naj bi bil voden projekt, strogo nadzorovan od številnih institucij, ki so ti izdale rojstni list, te oštevilčile, označile, potrdile, overile, fotografirale in ves čas snemale s skritimi kamerami, ti prisluškovale in odvzele prstni odtis, te spremljale na vsakem koraku, pri vsakem nakupu in prodaji, te davile z davki in grozile z izvršbami, in ki ti bodo na koncu izdale mrliški list, edini papir, za katerega ti ne bo treba stati v vrsti pred okencem. Prisilili so te, da za vsak zidek in prizidek, gradnjo ali rušenje, dejavnost ali opustitev dejavnosti, odselitev in priselitev, nakup ali prodajo zemlje, vodovod, vodno zajetje ali vodnjak, priklop ali odklop elektrike, prodajo pridelkov, semen in zdravilnih zelišč, potrebuješ dovoljenje, sklep, odločbo, potrdilo, soglasje ali mnenje pristojnih organov. Ob tem moraš poznati vseh 22.000 zakonov, predpisov, uredb, odlokov, pravilnikov, poslovnikov in statutov. Veš, da te nepoznavanje zakonov ne odreši odgovornosti, zato drago plačuješ odvetnike, notarje in ostale grajske pisarje, da ti povedo, kje si ga nevede polomil, in te rešujejo pred sankcijami, denarnimi kaznimi, rubežem in zaporom. Moraš obdržati kakršnokoli službo, torej služenje nekomu, da sploh lahko preživiš. Ob tem trepetaš, da se ne znajdeš na cesti in to dobesedno, kajti brez mezde ni možno odplačevati hipotekarnih kreditov niti pokriti večnega minusa na kreditnih karticah. Bojiš se za svoje zdravje, ker veš, da hujša bolezen ali telesna poškodba lahko privedeta do konca kariere in invalidnosti. Ko pridejo otroci, te skrbi njihovo zdravje, možne stranpoti, šolanje in kasnejša zaposlitev. Skrbi te zdravje staršev, ker veš, da njihove oskrbe ne moreš plačevati, razen, če prodaš njuno stanovanje ali domačijo. Nenehno ti pridigajo, da potrebuješ več znanja za večjo konkurenčnost, zato vse ljudi, tako sodelavce kot prijatelje in znance, gledaš kot tekmece, ki te ogrožajo. Ob vseh teh grozotah sodobnega sveta si sam, prekleto sam, s svojimi tesnobami in strahovi. Življenje ti postaja dnevna nočna mora.

Ujet si v zanko pričakovanja-odvisnost–strah. Nenehno nekaj pričakuješ (si želiš, da bi bilo), zato postaneš odvisen od razpleta, ali se bo to izpolnilo ali ne. Vsaka odvisnost pa sproža tesnobo in strah. Strah pa se zažira v duše ljudi in povzroča nasilnost. To se dogaja v času razglašene svobode posameznika. Vzrok je jasen, posameznik ne korenini več v skupnosti kot drevo v gozdu, ampak drvi po tirnicah »vlaka groze«. Osamljeni človek zunaj skupnosti izgubi tla pod nogami in pred to stisko poskuša pobegniti v virtualni svet interneta. Toda svoboda na internetu je dvorezen meč, saj je hkrati sijajno orodje in nevarno orožje za pacifikacijo ljudi in njihovo zasužnjevanje znotraj brezčutnega elektronskega sveta. Številni pobegnejo v nakupovalne centre, templje malika mamona, vendar tudi tam ne najdejo duhovnega miru, kvečjemu so prizadeti zaradi pretanke denarnice. Beg v privide obilja nikoli ne odvrne tesnobe, ki se kot demon plazi v naše srce in med ljudmi vzbuja moreči strah pred grozečo apokalipso.

Podoba propada sveta, ki je v rokah človeka in odvisna od njegovih odločitev, je nekaj povsem novega. Svet je danes kot ogromen skedenj sena, v katerem se otroci igrajo z vžigalicami. Prej so bile te zadeve predmet odločitev bogov, ogenj je prihajal od zgoraj in ne od spodaj. Vendar ima katastrofa svoje mesto in svojo nalogo v svetu. Ni le znamenje tega, da je red moten, temveč tudi tega, da se hoče red ponovno vzpostaviti. Propad sedanje civilizacije bi probleme izbrisal in odprl prostor prenove, vendar zla slutnja sprememb in družbenega kaosa omrtviči ljudi.

Nietzsche je preroško zapisal, da prihaja čas držav monstrumov. Nedvomno je najgrozljivejši obet gospostvo tehnokracije z umetno inteligenco in popolnim nadzorom ljudi, totalitarizem nasilja in strahov, ki so že od nekdaj bistvo vladanja. Že sedaj je način življenja podoben dirki na vse ali nič.

Je čas totalne mobilizacije, ki si prilašča vse sile in rezerve, s katerimi razpolaga življenje. Za duha, ki ni rojen v ta ritem, je to čas norosti. Vse več je novih načinov vdora države v zasebno sfero pod krinko zdravstvenega in socialnega skrbstva, šolstva, zaposlovanja, predvsem pa državne varnosti in borbe proti terorizmu. Venomer se zlorablja pravo. Pravo temelji na resnicah, ki jih pravno ni vedno mogoče definirati. Zato se v enakem obsegu, kot izginja resnica, bohotijo zakoniki. Oblast, ki posiljuje ljudstvo s številnimi zakoni, preprečuje ljudstvu, da bi razvilo dejavnosti, ki so lastne njegovi naravi, zato postane prebivalstvo ubožno. Politika piše zakonike, sodstvo pa sledi politiki, kot jastrebi slede vojaškim kolonam. Politika pa sledi korporacijam kot zvesti pes svojemu gospodarju. Zlo izvira iz korporacij in bank, ki so danes materializirani pohlep in globalna moč. Kako se torej lotiti tega Leviatana sedanjosti? Brezbrižnost, upor ali umik? Brezbrižnost je enaka samomoru, kajti postali boste del nemočne črede zatiranih, tisočih brez obraza in brez upanja. Torej upor ali umik? Upor motivira Leviatana, da uvede represivne ukrepe. Pripravljen je in komaj čaka, da pride do upora, da lahko demonstrira svojo moč. Z nesmiselnim uporom zgolj povečamo njegovo moč. Torej, umik? Ne, kajti številni, ki so hoteli brezglavo zapustiti Ladjo norcev, so končali na splavu Meduze. Kaj torej storiti, če se zavedamo, da ne moremo odstopiti in ne smemo molčati? Takoj odmislimo vse ideologije, ki so povzročile največ zla v zgodovini. Prisluhnimo raje sporočilom starih zgodb, v katerih nastopajo po krivici preganjani in uničenju zapisani posamezniki - izobčenci. Nekateri so bili res zločinci, številni pa so bili po krivici obsojeni in preganjani. Pravičnež, ki se umakne v gozd, izraža suvereno voljo. Vpraša se, kje se konča zakon in začne nasilje? Zaveda se, da nobena usoda ni tako brezupna kot življenje, v katerem zakon postane orožje pokvarjencev in duhovnih pokvek. Spozna, da je umeščen med Scilo in Karibdo in v obeh primerih izgubljen. S tem so izpolnjeni vsi pogoji, da se umakne v gozd, v duhovno svobodo. To je pogumno in častno dejanje. V našem primeru je gozd, simbol nezavednega, mogočna metafora za prostor duhovne svobode. Upornik potuje v globine svojega duha. Najprej išče sledi, vendar te ne vodijo nikamor. Zato si, oborožen z mačeto, sam krči pot svobode. Premore moč, ker ve, da mu bodo na izsekani poti sledili številni prostovoljni izobčenci. S tem postane pristni duhovni aristokrat. Presegel je strah in ljudem odprl pot v prihodnost.

V nadaljevanju bom opisal pot duhovnega aristokrata. Vabljeni k branju!

 Anton Komat