Če Izrael resnično stremi k čiščenju Gaze, bo verjetno sledil globalni konflikt. Tudi zdaj je geopolitična situacija izjemno napeta.
Če se bo res začel globalni konflikt, bodo zgodovinarji morda težko ugotovili, kdaj se je to natančno začelo. Glede na vojskovanje pete generacije ima že politika Covid vse značilnosti vojne. Sledil je gospodarski boj proti Rusiji. Vendar pa (še) ni odprtega vojaškega konflikta med ZDA/EU/Izraelom in Rusijo/Kitajsko/Iranom - kot dvema velikima blokoma.
Globalna vojna?
Eskalacija na Bližnjem vzhodu se vsekakor nadaljuje. Hutijski uporniki v Jemnu so v četrtek napadli Izrael z manevrirnimi raketami in kamikaze brezpilotnimi letali. V sredo so Izraelu razglasili vojno. Kot piše novinar in pisatelj Thomas Fazi pri UnHerd, mnogim ljudem na Bližnjem vzhodu zpostaja jasno, "da bi lahko kmalu postalo še veliko, veliko slabše. Ogromni tektonski premiki grozijo, da bodo razbili status quo - in celo sprožili globalno vojno."
Ameriške letalonosilke so pred Izraelom in so že sodelovale tako, da so prestregle rakete. Ameriške sile v regiji so bile tudi tarče serije napadov z brezpilotnimi letali in raketami, na katere so odgovorili z zračnimi napadi na dva objekta v Siriji, povezana z milicami, ki jih podpira Iran.
Ob tem tudi Erdogan glasno rožlja z orožjem. Obvladuje drugo največjo NATO vojsko in je bombardiranje civilistov v Gazi s strani Izraela označil za "genocid" ter trdi, da Hamas ni teroristična skupina, temveč "osvoboditelji, ki varujejo svojo državo". Erdogan želi okrepiti svojo vodstveno vlogo v regiji in se ne strinja z izročitvijo več Hamasovih funkcionarjev, ki se nahajajo v Turčiji.
Načrti ZDA
Potem imamo tukaj Katar. Tam je največja ameriška vojaška baza na Bližnjem vzhodu, pa tudi politično vodstvo Hamasa. "Katar je še posebej primeren za delovanje kot posrednik med Izraelom in Hamasom, pripisujejo mu ključno vlogo pri izpustitvi štirih izraelskih talcev", piše Fazi.
Glede Irana, ki že dolgo neposredno podpira Hamas, avtor piše: "Medtem ko so ameriški in izraelski uradniki izjavili, da ni dokazov o neposredni iranski udeležbi v pokolu, skoraj ni dvoma, da ima Iran veliko koristi od tega napada in morda celo uporablja svoje zastopnike v Libanonu, Siriji in Jemnu, da bi koristi še dodatno povečal."
In ZDA? Napad Hamasa je uničil ameriško strategijo spodbujanja arabsko-izraelskega zbliževanja za krepitev ameriškega vpliva v regiji na račun Irana in Kitajske, meni analitik. S tem se sklada tudi znana predstavitev Netanjahuja na Generalni skupščini ZN septembra. Njegov zemljevid z naslovom "Novi Bližnji vzhod" je pokazal zeleno senčen del - arabske države, s katerimi je bil Izrael na poti k "normalizaciji" odnosov. Izrael sam je bil prikazan kot območje od reke do morja - "from the river to the sea" - brez okupiranih palestinskih ozemelj.
Thomas Fazi o tem:
Netabjahu je nato narisal rdečo črto čez karto od Arabskega morja do južne Evrope in govoril o "novem koridorju miru in blaginje, ki povezuje Azijo prek Združenih arabskih emiratov, Savdske Arabije, Jordanije in Izraela z Evropo". Tako Trumpova kot Bidenova administracija sta igrali pomembno vlogo pri spodbanju te ideje o "novem Bžnjem vzhodu", kjer bi Izrael, kot je dejal Biden, "doživel večjo normalizacijo in gospodarsko povezovanje".
Eden najpomembnejših stebrov tega projekta je bil gospodarski koridor Indija-Bližnji vzhod-Evropa (IMEC) - "koridor miru in blaginje", omenjen s strani Netanjahuja. Projekt, ki je bil predstavljen prejšnji mesec na vrhu G20 v Delhiju, predvideva vzpostavitev logističnega koridorja, ki bi severozahodni Indijski ocean povezal prek pristanišč, železnic in cest skozi Združene arabske emirate, Savdsko Arabijo, Jordanijo in Izrael z Vzhodnim Sredozemljem. ZDA so koridor izrecno predstavile kot konkurenco kitajskemu Pasu in svilni cesti na Bližnjem vzhodu. Cilj je bil očiten: omejiti kitajski vpliv v regiji in izolirati Iran.
IMEC se zdi zahodna utopija, saj temelji na iluziji, da "bi Palestinci lahko ostali zaprti v Gazi za vedno". Marwan Kabalan, direktor za politično analizo na Arabs Center for Research and Policy Studies pravi, da so sporazumi o normalizaciji odnosov med Izraelom, Združenimi arabskimi emirati in Bahrainom spodkopali dolgoletno panarabsko stališče, da je palestinska samostojnost predpogoj za vzpostavitev normalnih odnosov z Izraelom.
Od 7. oktobra pa vlada kaos. Vse sile skušajo uveljaviti svoje interese. Razvija se kompleksna geopolitična igra. Insider iz Washingtona je za Financial Times dejal: "Vse vpletene države imajo pragove, pri katerih verjamejo, da morajo ukrepati. Vendar nihče resnično ne ve, kje je prag druge strani."
Velika izraelska kopenska invazija v Gazo bi lahko bila takšen prag. Iran in Hezbolah sta že izjavila, da je obsežna invazija na Gazo "rdeča črta", še posebej z namenom popolnega uničenja Hamasa in prisilne preselitve dela prebivalstva Gaze. Iran grozi, vendar ne šele od 7. oktobra.
Prejšnji konec tedna je iranski predsednik Ebrahim Raisi dejal: "Zločini cionističnega režima so prestopili rdečo črto, kar lahko vsakogar prisili k ukrepanju. Washington nas prosi, naj ne naredimo ničesar, vendar še naprej močno podpirajo Izrael."
Dodatno k temu je prišel na dan tudi dokument iz izraelske obveščevalne službe, v katerem razmišljajo o izgonu Palestincev iz Gaze. Pred tem je že egiptovski predsednik dejal: "Kar se zdaj dogaja v Gazi, je poskus, da bi civilno prebivalstvo prisilili v beg v Egipt, kar je nesprejemljivo."
Če pa je to resnično načrt, potem "bi lahko situacija hitro eskalirala. Ne samo, da bi Izrael odgovoril z močnimi bombnimi napadi na sile, ki jih podpira Iran v Libanonu in drugod - ZDA bi se skoraj zagotovo vključile," pravi Fazi.
Njegov zaključek:
Ni težko videti, kako se bo vse skupaj končalo. Ker so vse svetovne velesile prisotne na Bližnjem vzhodu, je skoraj zagotovo, da bi ZDA in NATO v primeru eskalacije bile vpleteni v konflikt z Rusijo in Kitajsko. Posledice bi bile katastrofalne, in gospodarski, vojaški in humanitarni vplivi bi se odrazili nazaj na Zahod. Glede na to tveganje ni zahteva za prekinitev ognja več samo v interesu ljudi v Gazi, ampak v interesu celotnega sveta.
Vir: UnHerd
