Torek, 27. Sep. 2022

O povezovanju (vsaj v srcu, če ne v vseh glavah) na Brdu.

Predvčerajšnjim, torej dne 2. aprila, je neugnani kozmolog Srečko Šorli priredil v motelu Mons (Four Points) na ljubljanskem Brdu, kot sem že napovedal, vseslovensko srečanje Prebujenih iz koronske prevare.

Udeležil sem se ga,
1) ker sem soavtor v zborniku istega imena, ki ga je založil Srečkov Triglav Media in ki se je imel predstaviti

2) ker je program obetal zanimive reči:
– računalniško povezovanje prebujenih iz zdravniških in pravniških vrst z žrtvami cepljenja
– govor Antona Komata o samopreživetju Slovenije
– predstavitveni nastop vodilnih predstavnikov in predstavnic antikovidarskih list na temo povezovanja v parlamentu

3) ker sem bil domenjen z Zoranom Stevanovićem za kratek tete-a-tete v troje.

Ko sva s Tomažem Mastnakom prispela, je bila dvorana Kongresnega centra že skoraj polna. Nisem štel, a takole na oko je bilo navzočih vsaj 300 ljudi, pozneje, ko je bil nazadnje zaseden že vsak stol in so nekateri udeleženci stali, pa morda še sto več.

Sam nisem še nikoli organiziral nobenega srečanja, tako da seveda ne morem soditi po sebi, ne bom pa zamolčal, da sem v življenju povabil na srečanje, in to celo srečanje s pijačo in jedačo, vsega skupaj kar trinajst oseb in bil pri tem v enajstih primerih zgolj polovično uspešen – se pravi, da sem na dogovorjeno mesto prišel jaz, vabljenke pa ni bilo od nikoder, Dve uspeli srečanji pa sta se končali s sklenitvijo zakonske zveze, prvič resda neuspešne, ampak navsezadnje brez tega druge niti ne bi bilo.

Sem torej dokaj neizkušen na področju organiziranja srečanj in nadaljnjega povezovanja.

Reč ni lahka. Srečko nam je med nastopom zaupal, da so se mu od lanske pomladi, ko si je začel prizadevati, da bi povezal v koalicijo vse člene odpora proti kovidskemu režimu, povsem pobelili lasje, tako težavna je ta reč. A tokrat – pa tudi zadnjič v City Hotelu – mu je uspelo. Mogoče ljudi privablja prav šarmantni obstret belih last okrog njegovega mladega, bistrega obraza.

V prvem delu smo zvedeli, da je tik pred zagonom računalniški zbirnik, ki bo anamnestično zbiral, beležil, obdeloval in opozarjal na anamnestično usmerjane prijave domnevnih poškodb ali poslabšanega zdravja po cepljenju proti kovidu-19. Beležile se bodo tudi zdravstvene in kognitivne težave zaradi nošenja mask in zaradi testiranja. Zdravniki bodo prispevali svoj strokovni delež, pravniki svojega. Neizrečeno je ostalo, kako bo vest o odprtju tega zbiralnika prišla do neinformirane in še posebej do neprebujene javnosti, ki se bolj ali manj uklanja zatrdilom osebnih zdravnikov/zdravnic, češ da med domnevnim vzrokom in očitno posledico in znanstveno dokazane zveze. (V medicinski znanosti velja za signifikantno vzročno-posledično zvezo le takšna, ki je dokazana 100-odstotno, medtem ko se 99-odstotna verjetnost označuje že kot nesignifikantna – nevredna upoštevanja.)

Kdor ne pozna nastopov Antona Komata, naj se poboljša, kajti njemu ni para, ko je govor o povezavah med Naravo, kmetijstvom, prehrano in zdravjem. Na glas sem se moral zasmejati, ko je Anton omenil, da ga je pred leti sprožil v okoljski aktivizem stavek, ki ga je izrekla nič slabega hoteča kmetica: »Stradali že ne bomo – bomo pač njivico prodali.« Ob tem so mu zabrlizgali vsi alarmi v glavi. Komat ni samo prodoren in neustrašen pisec, ampak se trudi delati dobro za skupnost. Zdaj že v tretji slovenski regiji uspešno postavlja na noge sistem, ki povezuje pridelovalce zdravega domačega sadja in zelenjave in poljščin nasploh z mrežo vrtcev in šol. (Prej so na konkurzih šolske oblasti vselej izbrale najcenejšega ponudnika, ta pa je potem zastrupljal deco s padskimi pridelki, ki vsebujejo rekordne količine strupnin. Nazorno nam je dokazal, kako bi lahko bila Slovenija, kar se tiče prehrane, avtarkična in neodvisna od uvoza.

V odmoru so ljudje kupovali zbornik Prebujenih iz koronske prevare, podpisati sem bil primoran celo nekaj izvodov. Koliko knjiga stane, ne vem, a naročiti se da na https://triglavmedia.si/trgovina/knjige/prebujeni/. Mdr. je notri tudi moj tekst »Kako sem se šolal v skepsi«.

Odmor sem izkoristil za pogovor z vodjem »Resni.ce«. Čeprav sem rojen skeptik, je name Zoran Stevanović naredil vtis poštenjaka, še sploh, ko na mojo pripombo glede socialnih transferjev ni začel pametovati ali se izmotavati, ampak mi je s konkretnimi primeri iz rodne mu občine Kranj prikazal, kako pogubno deluje spričo podcenjenosti dela sedanja socialna uravnilovka. Tomaž Mastnak je opozoril, da mora predvsem država najprej oblikovati samostojno in premišljeno migracijsko politiko, da bi sploh lahko začela urejati to zahtevno vprašanje. Sam sem plediral za urejanje socialnih transferjev za nedržavljane prek sporazumov o recipročnosti – kajti povsem mogoče je, da bodo naši naslednji rodovi tisti, ki jih bodo potrebni, ko bodo bežali iz razvite EU v manj razvita pribežališča na Balkanu in morda še kam bolj daleč. Skratka, pogovor ni prešel v zabavljanje, ampak je bil vsaj v teoriji državotvoren. Tako da sem zdaj še bolj odločen, da bom stavil (po Pascalovi metodi, glej objavo Največji neskupni imenovalec od 2. aprila) na Resni.co. Stevanovićevo morebitno članstvo v SNS me ne moti – ali nisem ravno včeraj popisal metode »pomerjanja« strank? Zoran je pomeril Jelinčičevo, morda še katero, ne vem, in se odločil nazadnje, da si raje sam ukroji svojo po lastni meri.

V tretjem delu je Srečko povabil na podij predstavnike in predstavnice, mislim, devetih neparlamentarnih strank in/ali gibanj, ki gredo na volitve. (Ena pravzaprav ne: Šišku so oblasti s prepovedjo, da bi imela njegova stranka račun, praktično onemogočile nastop. Toliko, kar se tiče svobodnih volitev.)

Ta del naj bi potekal v seriji vprašanj (iz publike) in odgovorov (s podija), a nekako se je zgodilo, da so vpraševalci, namesto da bi kaj vprašali, razvijali svoje teorije o reševanju slovenske krize. Poslušali smo o referendumski demokraciji, o odpoklicih poslancev (Edmund Burk kakor da ni nikoli živel), Menda Anica Bider je poročala, da je Republika Slovenija registrirana na menda Kajmanskih otokih kot korporacija z Borutiom Pahorjem kot generalnim direktorjem in Janezom Janšo kot izvršnim podpredsednikom, kar se vse skupaj sliši tako nemogoče, da je gotovo res, saj kako bi se pa sicer sploh lahko zadolževali za silne milijarde in si izplačevali kake dividende za insajderske informacije?

Ko smo končno le prišli do prvega vprašanja o povezovanju, so podijci sprva govorili pač tisto, kar so si vnaprej prištimali, pa če je bilo povezano z vprašanjem ali ne, vse dokler ni ena od podijk obtožila prejšnjih, da se grejo politične govorance, sama pa potem imela res dolgo politično govoranco.

Postopoma so se vprašanja le začela zoževati na temo, namreč ali preostaja še kakšna oblika povezovanja ali ne.

Osebno gledam na to takole: ni pričakovati kakih predvolilnih priseg in zavez, sicer pa tudi niso potrebne, ker je platforma boja proti kovidarskemu režimu tako jasna, da ne omogoča prostora za mimikrijo, sprenevedanje in hlimbo. Ločnica je jasna in tu si ali naš ali nenaš, tertium non datur.

Presenetil je Vladislav Stres, ki sem ga pred leti poznal kot neuslišnega pesnika, zdaj pa se bolj razdaja kot interpretator znamenite vaške silute in avtor revizionistične knjige Vrč Vače. Srž njegovega govora je bila nujna potreba po aktivaciji čimvečjega dela volilnega telesa.

Tudi sam mislim, da je apatija tako seniorskega dela, ki je že paralitičen od zaporedja izdajstev in puščanja na cedilu, kot juniorjev, ki živijo v oblakih trave in/ali anestezirani od e-narcisizma.

Želel bi si torej, da bi se vsi ti členi v zadnjih dveh ali koliko tednih pred volitvami povezali pri skupnem aktiviranju volilnega telesa: če bodo kot sopodpisniki nagovorili »tiho večino« ponižanih, razžaljenih in obupanih, da bo šla volit, bodo procenti SDS in GibanjaSvoboda relativno precej nižji kot v primeru splošne volilne nekroze. Vsem zainteresiranim torej predlagam soizvedbo budnice, ki naj jo objavijo po vseh svojih kanalih, pa tudi kaka oefovska akcija z trosilnimi letaki te vrste bi zbudila pozornost. Sožitje podpisov pod tako izjavo bi bilo dokaz povezovanja.

Če bomo namreč imeli, kot zdaj kaže, v parlamentu tri bloke – Resni.co and Comp., stranko GibanjeSvoboda in SDS – se bosta sGS in SDS težko zedinili, saj služita vsak svojemu gospodarju. Morda dosežemo celo ponovitev volitev, in več ko bi bilo takih ponovitev, več bo tudi PREBUJENIH IZ KORONSKE PREVARE.

Proti koncu – zasedanje se je razvleklo na štiri ure in je moral Srečko nazadnje narediti nabirko za finančno kritje zadnje ure (ni bilo upati, da bi račun poravnala korporacija R of S), se je diskusija sprevrgla v bolj ali manj fino jamranje med posameznimi členi glede tega, kdo naj bi bil zavora povezovanju. Lepo se je dalo iz tega slišati, kaj pravzaprav najbolj otežuje povezovanje – takšna metoda rezoniranja namreč. A poimensko ne bom poročal, saj bi s tem naredil krivico srečanju, ki je za štiri povzdigujoče ure povezalo vse te pogumne ljudi, ki tako hrepenijo po svobodi.

Tik pred koncem sem se priglasil kot vpraševalec še sam. Rekel sem: »Jaz bi, ne meneč se za morebitne izide volitev, kakršnikoli še bodo, rad že zdajle pogledal naprej, pa bi pozval predstavnike udeleženih strank in skupin, naj se z dvigom roke izjasnijo, ali so za to, da bodo v trenutku, ko bodo oblasti začele vpeljevati tiranske odredbe in odloke, pozvali ljudstvo k državljanski nepokorščini

In glej čudo: vsi podijci so visoko vzdignili roke! (In nobeden od njih ne obeh!)

»Za zdaj namreč nepokorščine ni, če ne štejemo sporadičnih primerov, ko kdo brez maske vstopi v kak lokal in jih dobi po p….!« sem še pristavil v odziv na pripombo nekoga s podija, češ da njegova iniciativa že dve leti aktivno vlaga ugovore proti kovidskim odlokom.

Žal mi je zdajle, da sem pozabil pohvaliti tisti razred vrlih gimnazijcev, ki se je uklonil tiraniji šele po mesecu dni brezsramnega strahovanja in šikaniranja.

Ta razred je bil svetla izjema. Če pa bi VSI ignorirali zapovedi ali prepovedi, potem nam ne bi mogli nič, nobenemu med nami! Poglejte, kaj je v 1930. letih proti neprekosljivim sadistom Britancem dosegel Gandi s svojim »pohodom za sol« – kakor da bi se bil navdihnil pri našem Martinu Krpanu – ampak ne, ne, ne, to terja posebno objavo …

Po glavi mi gre, da bi nemo večino najbolj aktiviralo vseslovensko predvolilno srečanje prebujenih v koronski prevari kje v neposredni bližini parlamenta.

Če se že ne zmoremo združiti, se lahko vsaj nekaj uric družimo!

Nekaj tistih zadnjih uric pred dvanajsto!
***
Ob 9.16 je državljan B. odložil državljana T. pred Opero in se potem odpeljal skozi noč domov.


Priljubljeno

Izpostavljeno

Kratko poročilo

NAKUP ZBORNIKA